Da je kriza lahko tudi priložnost, se v časih, ki smo jim (znova) priča, res morda lahko zdi le kot (slaba) tolažba, a dejstva kažejo, da to vsaj do neke mere drži. Nekatere krize in recesije so v preteklosti ustvarile nekatera danes največja podjetja. Več kot polovica podjetij, ki so se leta 2009 uvrstila na lestvico Fortune 500, je bila, kot je razkrila študija neprofitne fundacije Ewing Marion Kauffman, ustanovljena med recesijo ali v času, ko je na trgu vladal tako imenovani medvedji trend. Ker je novo leto lahko odlična priložnost za nove začetke, naj vas bližajoča recesija nikar ne odvrne od morda najboljše priložnosti za vaš posel.
Četudi je tako imenovani mehurček dot-com pred dvema desetletjema pokopal številna tehnološka podjetja, pa je okrepil tista, ki so obstala. Med njimi sta tudi Google in Amazon. Števila zagonska podjetja (startupi) so nastala v krizi zato, ker prav kriza razkrije novo "bolečino" oziroma potrebno uporabnikov, in že pandemija koronavirusa je izpostavila številne težave, rešitve zanje pa so lahko nove poslovne priložnosti. Trgovina, turizem in tudi potovalna industrija že doživljajo razcvet in tudi v prihodnjih letih lahko pričakujemo, da bodo iz teh panog izšle nove inovativne rešitve.
Zagotovila ni, namigi so
Čeprav je vsak začetek posla težak, še težji pa je v recesiji, slednja vendarle ponuja nekaj očitnih priložnosti v panogah, ki v času krize tradicionalno potrebujejo rešitve. Med njimi so:
- zdravstvena oskrba in povezane panoge: tudi v krizi ljudje potrebujejo zdravstveno oskrbo;
- prehrambna industrija: naj gre za proizvodnjo, distribucijo, dostavo ali prodajo, v tej panogi je veliko priložnosti, saj se mora hrana v krizi še bolj približati ljudem;
- davčne in računovodske storitve: davke plačujemo tudi v krizi, predvsem mala podjetja pa potrebujejo te storitve tedaj še bolj kot sicer;
- finančne svetovalne storitve: upravljanje z denarjem je v času recesije še bolj ključno kot sicer;
- oskrba in dostava: potrebe po dostavi najrazličnejših izdelkov je v času krize še več kot sicer, le poglejte platforme, ki so se razcvetele prav med pandemijo;
- dnevna oskrba in oskrba otrok: to je segment, ki se v času krize ne krči, kvečjemu se potreba po teh storitvah še povečuje;
- vzdrževanje vozil: to je segment, ki je ob dejstvu, da ljudje potrebujejo avtomobile že za dnevne prevoze, vselej aktualen;
- hišna opravila: podobno kot to velja za avtomobile, je tudi za dom treba skrbeti vselej, zato povpraševanje po mojstrih, ki imajo znanja glede vodovoda, elektrike in drugih hišnih opravil, raste;
- IT in druge tehnološke storitve: več ljudi dela od doma, kar pomeni, da so bolj odvisni od tehnologije, ki jo imajo na voljo.
Agilnost je že v osnovi ključna lastnost startupov in podjetja, rojena v času krize, z racionalnim poslovanjem še težijo k zmanjšanju izdatkov, ohranjanju gotovine in izogibanju zadolževanju. Odpornost je drugo ime za startupe, ta je vgrajena vanje, saj se zanašajo na inovativne in poceni načine za zagon poslovanja. Po navadi se osredotočajo na hitrejšo rast z avtomatizacijo procesov in zmanjševanjem stroškov človeških virov. Ko tako prebrodijo krizo, razvijejo odpornost, ki jim zagotavlja, da se dobro odrežejo tudi po krizi.
Negotovi časi zaposlene tudi spodbujajo, da "skočijo z ladje", da torej zapustijo velika uveljavljena podjetja in so zato bolj odprti za menjavo delodajalca, kar je priložnost za pridobitev kadrov za novonastala podjetja. Lahko pa je tudi priložnost za povezovanje podobno mislečih posameznikov, ki bodo skupaj razvijali rešitve na podlagi idej, ki so se jim porodile.
Iz krize so zrasli nekateri največji
Morda ne veste, a tudi Microsoft je leta 1975 nastal med recesijo zaradi naftne krize in je le enkrat prejel investicijo tveganega kapitala v višini enega milijona dolarjev. V času tedanje krize, leta 1982, je nastal tudi Electronic Arts, razvijalec videoiger, kot so The Sims, Madden NFL, FIFA ... iRobot, ki ga najbolj poznamo po robotskih sesalnikih Roomba, je še eno podjetje iz krize devetdesetih let prejšnjega stoletja, kriza desetletje kasneje, po letu 2008, pa je rodila podjetja, kot so Airbnb, Slack, WhatsApp, Square, Uber, Instagram, Pinterest in druga.
Čeprav bo dostop do kapitala v časih recesije (in zdaj tudi dražjega zadolževanja zaradi višanja obrestnih mer) resda bolj omejen, pa bodo pametni vlagatelji želeli vlagati prav v tem času predvsem v startup podjetja v začetnih fazah, ko so zneski investicij nižji. Hkrati pa pomanjkanje denarja startupe tudi dodatno sili v vitkejše poslovanje, v varčnost in v to, da se ne zanašajo na kapital od zunaj. Hkrati bo nadzor nad prejetim denarjem večji, kar je prav tako dobro za učinkovito poslovanje.
