MOJ USPEH

Starejši varčujejo za svoj pogreb, toda ...

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mnogi ljudje varčujejo za svoj pogreb, ko umrejo, pa nekatere banke denar z njihovega transakcijskega računa nakažejo šele po zaključenem zapuščinskem postopku. 
Igor Napast

Žalostna zgodba, ki smo ji bili nedavno priča v Mariboru, ko starejšega gospoda, ki je umrl v bolnišnici, ni bilo mogoče pokopati z njegovim denarjem, četudi je v bolnico vzel več tisoč evrov gotovine (ki je bila, da je zgodba še bizarnejša, nato v bolnici ukradena) in je imel veliko denarja tudi na bančnem računu, in se mu je kljub temu obetal socialni pokop, je odprla vprašanje, zakaj pogreba pokojnika, ki ima premoženje, ni mogoče plačati z njegovim denarjem.

Če je plačnik pogreba občina, sledi socialni pokop, lahko pa pogreb pokojnika naroči in plača tudi fizična oseba, ki ni upravičenec v postopku dedovanja (denimo sosed, prijatelj). Tako občina kot fizične osebe lahko v zapuščinskem postopku zahtevajo povračilo pogrebnih stroškov in ti zahtevki so praviloma priznani. Zakaj torej ne bi bilo mogoče pogrebnih stroškov za pokojnika z njegovim denarjem pokriti takoj?

Zakonodaja je ostala enaka

V mariborskem centru za socialno delo so ob tem primeru pojasnjevali, da je zakonodaja pred leti omogočala, da se plačilo pogreba lahko nakaže z bančnega računa pokojnika, a da je nato prišlo do spremembe. A se je izkazalo, da se je spremenila le praksa bank, medtem ko je zakonodaja ostala enaka. "Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti ne ureja razpolaganja z gotovino ali drugim premoženjem po pokojnikovi smrti in se v tem delu ni spreminjal v primerjavi z Zakonom o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč iz leta 1984. Kar pomeni, da se obravnava pokojnikov, ki imajo lastno premoženje, ne pa svojcev, ni spreminjala v okviru prenove zakonodaje v letu 2016," pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

A kljub temu se je praksa bank spremenila. Banka Slovenije pojasnjuje, da ni podala navodil oziroma priporočil v zvezi s tematiko plačila pogrebnih stroškov s plačilnega računa pokojnika. "Ravnanje bank in hranilnic v primeru smrti komitenta ni zakonsko urejeno, banke in hranilnice postopek urejajo v okviru svojih splošnih pogojev," še pojasnjujejo v Banki Slovenije. Naše poizvedovanje je pokazalo, da se banke odločajo zelo različno.

Urška Šprogar

Nekatere banke plačilo zavrnejo

"Nova KBM iz sredstev umrlega ne poplačuje računa za pogrebne stroške, ker vrednost zapuščine na podlagi 28. člena Zakona o dedovanju ugotavlja zapuščinsko sodišče. Omenjeni zakonski podlagi so zavezane vse banke v Sloveniji, ki so to prakso po sprejetju zakona začele uveljavljati v svojih procesih, pri čemer trditev, da je bila Nova KBM prva, ne drži," so nam odgovorili v Novi KBM. "Zapuščinsko sodišče mora najprej ugotoviti, katero premoženje sploh sodi v zapuščino, ter nato ugotovi vrednost zapuščine in višino pogrebnih stroškov. Te podatke morajo sodišču posredovati dediči. Banka po smrti uporabnika lahko bremeni transakcijski račun oziroma izplača sredstva le na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju."

Podobno ravnajo v banki Lon, kjer so takšno odločitev sprejeli po tem, ko so "prejeli obvestilo upravnega sodišča, da se po smrti imetnika ukinejo vsa pooblastila, račun blokira, sredstva na računu pa so izplačljiva zgolj in edino na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. V sredstva se lahko posega edino na zahtevo ZPIZ-a o povračilu preveč nakazane pokojnine." Tudi v Gorenjski banki je "plačilo pogrebnih stroškov za pokojnika v banki možno po sklepu o dedovanju". Enako v banki Sparkasse. "Predmetno področje ni zakonsko urejeno, tako kot je bilo izpostavljeno v Banki Slovenije. Iz tega razloga banka Sparkasse, skladno z njenimi veljavnimi splošnimi pogoji, s trenutkom seznanitve o smrti komitenta onemogoči razpolaganje s sredstvi umrlega do prejema pravnomočnega sklepa o dedovanju," pravijo in dodajajo, da tovrstnih zahtevkov ne prejemajo.

Nekatere banke plačilo omogočijo

Diametralno nasprotno ravnajo v nekaterih drugih bankah: plačilo pogrebnih stroškov za pokojnika z njegovega bančnega računa omogočajo. V NLB to naredijo "ne glede na to, ali je bil predlagatelj računa pooblaščen na računu ali ne. Plačilo se lahko izvede direktno na račun pogrebnega zavoda ali pa kot povrnitev (refundacija) pogrebnih stroškov. Predlagatelj mora predložiti originalni račun pogrebnega zavoda, iz katerega so razvidni plačnik in podatki umrlega imetnika računa." Tudi v Delavski hranilnici je ravnanje v primeru smrti komitenta urejeno v okviru splošnih pogojev: "Ti omogočajo plačilo pogrebnih stroškov na podlagi izvirnika predloženega računa. Višina sredstev ni določena, sredstva pa hranilnica nakaže neposredno pogrebnemu podjetju."

Podobno v UniCredit Bank: "Banka izplača pogrebne stroške na podlagi prejetega originalnega računa s strani dedičev ob hkratni predložitvi mrliškega lista. Pogrebni stroški se izplačajo izključno na račun pogrebnega podjetja." SKB banka omogoča izplačilo na podlagi predloženega originalnega računa, podobno je v N Banki, kjer "mora upravičenec banki (poleg uradnega dokumenta o smrti imetnika računa) predložiti originalno pogodbo/račun pogrebnega podjetja/zavoda. Banka praviloma sredstva nakaže izvajalcu/pogrebnemu podjetju." Tudi IntesaSanPaolo Bank na podlagi "ustreznega naloga dediča/-ev, uradnega potrdila o smrti uporabnika (npr. smrtovnice) in originalnega izvoda računa za pogrebne stroške ter drugih javnih listin in potrdil, ki so sprejemljivi za banko, iz razpoložljivih sredstev na transakcijskem računu izvrši plačilo pogrebnih stroškov pogrebnemu podjetju".

Andrej Petelinšek

"Ravnanje banke ni v domeni sodišča"

Kako pa vprašanje plačila pogrebnih stroškov iz transakcijskega računa pokojnika razlagajo na sodišču? "Zakon o dedovanju (ZD) posebnih določil o pogrebnih stroških nima," pravi Alenka Zadravec, predsednica okrožnega sodišča v Mariboru. "Sodišče v zapuščinskem postopku ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Po pravni teoriji se zanje smiselno uporabljajo določbe ZD o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove, kar pomeni, da jih stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku. Je pa udeležencem zapuščinskega postopka treba dati možnost, da se o kritju teh stroškov dogovorijo."

Če je eden od dedičev kril celotne pogrebne stroške, o njihovi povrnitvi pa mu z drugimi dediči ni uspelo doseči dogovora, bo lahko svojo terjatev uveljavljal v pravdnem postopku, poudarja Zadravčeva. Ker dolg zapuščine, kar so pogrebni stroški, ni pravica iz zapuščine, se zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku o njem ne opredeljuje in ga ne zaobseže v sklepu o dedovanju.

Predsednica okrožnega sodišča ob tem pojasnjuje, da sodišče odloči o višini pogrebnih stroškov zaradi ugotovitve vrednosti zapuščine ob izračunu nujnega deleža, navedeno pa upošteva tudi pri izračunu sodne takse. "Višina pogrebnih stroškov se upošteva glede na navedbe dedičev s predložitvijo vseh računov, dediči pa lahko priglasijo tudi pavšalne stroške običajnega pogreba. Če dedič izkaže višino stroškov z računom, se ti načeloma tudi priznajo. Povrnitev priznanih pogrebnih stroškov s strani drugih sodedičev pa ni stvar zapuščinskega postopka in o tem sodišče ne odloči. Prav tako ravnanje banke, kdaj in kako bo poravnala oziroma izplačala pogrebne stroške iz računa zapustnika, ni v domeni sodišča oziroma o tem sodišče ne odloča s sklepom o dedovanju."

Na izrecno željo možnost plačila pogreba vnaprej

V naši regiji naj bi bila pred leti najprej začela zavračati plačilo pogrebnih stroškov Nova KBM, tej so sledile še nekatere druge. Direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek si je takrat neuspešno prizadevala, da te spremembe ne bi bilo. "Starejši ljudje velikokrat zelo varčujejo za svoj pogreb - to jim je res zelo pomembno," pravi Lidija Pliberšek in dodaja, da je ta odločitev bank povzročila veliko stisko ljudi. "To njihovo stisko - da želijo biti pomirjeni v času življenja, da bo zanje in za njihov pogreb dostojno poskrbljeno - smo zaznali in se zato odločili, da si lahko ljudje na izrecno izraženo željo organizirajo oziroma plačajo pogreb vnaprej, takrat smo tudi definirali celoten protokol in se ga tudi striktno držimo. To pred tem ni bila praksa Pogrebnega podjetja," pravi. "Te storitve ne ponujamo niti je ne želimo opredeliti za naš poslovni model, jo pa omogočimo na izrecno izraženo željo. Vsak mesec so po dva do trije primeri, ko si ljudje želijo vplačati pogreb vnaprej. Zdaj je to že utečena praksa - na začetku pa sem te ljudi sprejemala sama."

Razlogi, da se ljudje odločijo plačati svoj pogreb vnaprej, so različni. "Gre za zelo široko paleto ljudi: nekateri želijo sami vse urediti, preden umrejo, ker ne želijo bremeniti sorodnikov, nekateri imajo kakšno izrecno željo in vedo, da bodo svojci tej nasprotovali, nekateri svojcev nimajo in ne želijo bremeniti svojih prijateljev, sosedov, nekateri zaznavajo, da nimajo nikogar ... Zelo različne zgodbe so, zelo osebne zgodbe," še pravi Lidija Pliberšek.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?