Novi test demence je rezultat slovenskega znanja

Nevroznanstveno podjetje BrainTrip je minuli teden javnosti prvič predstavilo rezultate znanstvenega testiranja, s katerim so ugotovili, da presejalni test BDI dosega 92-odstotno natančnost pri prepoznavanju zgodnjih znakov demence. Izkazal se je za boljšega od večine do zdaj uveljavljenih vprašalnikov. Testiranja so potekala tudi v okviru projekta Pomni, s katerim so več kot 250 udeležencem v Sloveniji v letu 2022 omogočili testiranje za zgodnjo prepoznavo demence.

Ovrednotili obstoječa in razvili nova orodja

Na vzorcu 412 udeležencev (70 % žensk, 30 % moških) v povprečni starosti 78 let so ocenjevali umske sposobnosti na petih psiholoških presejalnih testih. Gre za reševanje posebnih pisnih ali ustnih miselnih nalog za oceno umskih sposobnosti, dodatno pa so preverjali tudi natančnost novo razvitega presejalnega testa, ki deluje na osnovi meritve električne aktivnosti možganov in je plod slovenskega raziskovalnega dela. Tekom študije so zbrali tudi več kot 1200 EEG-posnetkov električne aktivnosti možganov na udeležencih raziskave. Pri primerjavi natančnosti psiholoških presejalnih testov so ugotovili, da obstajajo med njimi precejšnje razlike. Za oceno primernosti nekega presejalnega testa je še najpomembnejša njegova specifičnost: verjetnost, da test poda pravilen rezultat pri osebi, ki nima bolezni. Ker je ponavadi velika večina ljudi, ki pridejo na presejalno testiranje, dejansko zdravih, testi z nizko specifičnostjo ustvarjajo veliko število lažno pozitivnih rezultatov. Zelo pomembna pa je tudi občutljivost testa: verjetnost, da pokaže pravilni rezultat pri osebi, ki ima bolezen.

Jurij Dreo, soustanovitelj podjetja BrainTrip, je ob predstavitvi rezultatov poudaril: "Noben test za demenco sam po sebi ne zmore zagotovo potrditi ali ovreči prisotnosti te bolezni. Zato je ključnega pomena, da se rezultate vsakega presejalnega testiranja primerno interpretira in postavi v kontekst celotnega zdravstvenega stanja. To pa lahko naredi le zdravnik. Delo, ki smo ga opravili v projektu Pomni, je bilo zato usmerjeno predvsem v ovrednotenje orodij, ki jih zdravniki že uporabljajo pri svojem delu. To so tako imenovani psihološki presejalni testi – za te smo v projektu Pomni pridobili reprezentativno oceno delovanja v slovenskem kulturnem in jezikovnem okolju. Dodatno pa upamo, da bodo novo razvita orodja, kot je BDI-test, v bodoče tudi v pomoč zdravnikom - in da bodo postregla z dodatnimi informacijami, do katerih zdaj niso zlahka dostopali."

Nujna je samokritičnost

Nevrolog Zvezdan Pirtošek je ob predstavitvi rezultatov pohvalil trud slovenskih raziskovalcev, ki postajajo tudi mednarodno priznani, a opozoril je tudi, da so še vedno popolnoma zanesljive le objektivne meritve. "Imamo več testov, od nekajminutnih do petnajstminutnih. Posebej intelektualci lahko kdaj prikrijejo test, včasih je rezultat odvisen tudi od trenutka, ko je bil narejen. Popolnoma zanesljiva je objektivna meritev. Danes vemo za dve taki meritvi, ena je lumbalna punkcija, kjer pogledamo, kaj je v likvorju, druga se imenuje PET. Ampak PET je predrag, lumbalna punkcija je preveč zapletena in boleča. Zato gre veliko energije v iskanje testa, ki je relativno hiter in relativno objektiven ter poceni," poudari Pirtošek, a obenem opozori na znanstveni proces, ki privede do preverjanja in verifikacije novih testov. Nujna je samokritičnost in doslednost, pravi: "To je zelo občutljiva in ranljiva populacija, ti starčki, ki jim upada spomin. Izpostavljeni so izkoriščanju. Zadnje, kar bi si želeli, so samooklicane skupine, ki bi v trgovskem centru ali na Prešernovem trgu ugotavljale, ali imaš demenco ali ne - in da bi morali za to drago plačevati."

(ank)