MOJ USPEH

(INFOGRAFIKA) Ugodne napovedi za trg dela: Delodajalci napovedujejo 35 tisoč novih zaposlitev

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Direktor območne službe zavoda za zaposlovanje Maribor Bernard Memon je predstavil razmere na trgu dela.
Igor Napast

Po covidu, ki je pomenil velik izziv za trg dela, je zdaj tu že energetska kriza. Kljub temu so napovedi o zaposlovanju optimistične. Podatki na trgu dela so izjemno ugodni: brezposelnost se znižuje, povpraševanje po kadrih je zelo veliko - delodajalci v Sloveniji napovedujejo kar 35 tisoč novih zaposlitev. Delovno aktivnih je na območju mariborskega zavoda za zaposlovanje, ki pokriva upravne enote Maribor, Lenart, Pesnica, Ruše in Slovenska Bistrica, 98.195 prebivalcev, kar je 2,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani, registrirana brezposelnost je 6,9-odstotna in zadnje leto vztrajno pada.

"Na območju območne službe je 7140 brezposelnih, kar je 23 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Od prvega vala epidemije se je število brezposelnih znižalo za okoli pet tisoč - to je velika številka za eno območno službo," ugotavlja direktor območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Maribor Bernard Memon in dodaja, da si ne želijo na teh ugodnih številkah "počivati", ampak se bodo zdaj še bolj usmerili v aktivacijo dolgotrajno brezposelnih, ki jih je na zavodu polovica vseh prijavljenih.

Delodajalci se izogibajo zaposlitvi starejših

"Povpraševanje delodajalcev po delavcih je enormno. Vsi vemo, da dolgotrajna brezposelnost škoduje posamezniku in družbi, in prepričan sem, da lahko z našimi uspešnimi programi dokvalifikacij in prekvalifikacij ljudi izobrazimo do te mere, da so zaposljivi. Na primer pri našem usposabljanju za CNC-operaterje so delodajalci zaposlili prav vse, ki so se pri njih usposabljali za to delo, torej ljudem niti ni treba iskati delodajalca na trgu," je dejal Memon in še dodal, da je to zgodba o uspehu, ki bi si jih želel še več. "Sporočilo brezposelnim je, da naj se s svojo svetovalko dogovorijo, da jim predstavi vse programe, ki jih imamo in jih tudi plačujemo." In da postanejo brezposelni opolnomočeni s kompetencami in na koncu tudi zaposljivi.

Med dolgotrajno brezposelnimi je po oceni zavoda za zaposlovanje sicer okoli tretjina takih, ki so realno nezaposljivi. Mnogi od teh imajo različne zdravstvene težave, tudi težave v duševnem zdravju, še vedno pogosta ovira pri zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih pa je tudi starost - zaposlitvi starejših brezposelnih se delodajalci izogibajo.

Ženske v moške poklice

Cilj mariborskega zavoda za zaposlovanje je tudi povečati zaposlovanje žensk, ki jih je med brezposelnimi 52 odstotkov. Radi bi jih vključevali tudi v poklice, ki sicer veljajo za tradicionalno moške, a so lahko ženske pri opravljanju teh del - denimo kot voznice avtobusov, CNC-operaterke in še v nekaterih drugih - vsaj enako uspešne. Mariborski zavod je s prekvalifikacijami žensk v tako imenovane tradicionalne moške poklice začel pred leti v okviru projekta Phare, kjer so se ženske usposabljale v logistiki, kot varilke in voznice avtobusov. "Ponosni smo, da je v Palfingerju še danes zaposlena varilka, ki se je usposabljala preko našega programa, v Marpromu pa voznice," pravi Mirjana Zgaga z mariborskega zavoda za zaposlovanje.

Igor Napast

Kot primer dobre prakse in uspešnega premagovanja stereotipov glede tradicionalno moških in ženskih poklicev velja prav preboj žensk med voznike avtobusov. Zdaj je v Marpromu med 153 vozniki že 23 voznic. Ena od njih je Safeta Puškar, po poklicu poslovna tehnica, ki je pred izgubo zaposlitve delala v pisarni. Ko je kot brezposelna razmišljala, kako naprej, je zbrala pogum za uresničitev svoje želje, da bi vozila avtobus. "Družina mi je stala ob strani, tudi osebje na Marpromu," je dejala. "Zelo uživam v opravljanju tega poklica," pravi in vsem, ki razmišljajo o tem, svetuje, naj se pomenijo s sabo: "To ni sedi v avtobus in vozi avtobus. Zelo velika odgovornost je, ko se zaveš, da voziš mamo, ateja, dedka, babico, otroka od nekoga, ki ga je treba varno prepeljati s točke A na točko B. Ni prav, da bi se kdo za to delo odločil, ker ne vidi drugega izhoda; neki izhod namreč vedno je," je še dejala.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?