Oglasno sporočilo
Še v letošnjem letu naj bi luč sveta ugledal predlog sprememb pokojninskega sistema. V dobrih dveh desetletjih bo to že druga korenita sprememba obveznega pokojninskega zavarovanja. Preden bodo predstavljeni konkretnejši predlogi, bo potrebnih precej zahtevnih izračunov in razprav, a smer je že dolgo znana. Od tega, kdaj bomo ukrepali, bo odvisno, kako intenzivne bodo spremembe.
Demografska slika
Demografske projekcije so v ekonomiji ena bolj gotovih stvari. Prihodnjo demografsko sliko prebivalstva v Sloveniji lahko orišemo z zadnjimi dostopnimi podatki v leta 2021 objavljenem poročilu o demografskih projekcijah za države članice EU (The 2021 Ageing Report: Economic and Budgetary Projections for the EU Member States (2019-2070).
Struktura prebivalstva Slovenije se bo v prihodnjih dobrih dveh desetletjih pomembno spremenila. Iz spodnjega grafikona je vpliv demografskih sprememb na pokojninski sistem nazorno prikazan s tremi krivuljami.
Očitno ožanje prostora med delovno aktivnimi (oranžna barva) in starejšimi (siva barva) pomeni: postajamo stara družba z vse manjšim deležem delovno aktivnega prebivalstva. Že do leta 2050 se bo delež tistih, ki v prvi pokojninski steber »vplačujejo«, znižal iz sedanjih 60 na 52 odstotkov. Delež »upokojenih« se bo iz sedanjih 20 povišal na 30 odstotkov. Tudi demografska skupina starejših se vse bolj stara: delež starih nad 80 let med starejšimi (torej nad 65 leti) se bo do leta 2050 povečal za več kot tretjino. To predstavlja izjemen pritisk na vzdržnost sistema obveznega pokojninskega zavarovanja, kot ga poznamo danes.
Prihranki določajo višino pokojnine
Ne glede na kombinacijo ukrepov, ki bodo predstavljale »paket« pokojninske reforme, bo gotovo obveljalo to, kar drži že danes.
Življenjski standard, kot si ga posameznik lahko privošči v pokoju, je v pomembnem delu odvisen od lastnih, dodatnih prihrankov, ki jih je ta uspel ustvariti v času delovno aktivne dobe.
Del pokojninskega sistema je že danes tudi dodatno pokojninsko zavarovanje. Številni delodajalci zaposlenim že dvajset let in več plačujejo premije na osebne varčevalne račune. Varčevanje je prostovoljno, zato tega zaposlenim ne nudijo vsi delodajalci. Tisti posamezniki, ki te možnosti nimajo, lahko za dodatno pokojnino varčujejo tudi sami. Država namreč posameznika za varčevanje v dodatnem pokojninskem zavarovanju vzpodbuja s posebno olajšavo pri dohodnini. Varčevanje je tako lažje (in donosnejše), kot se sprva zdi.
Varčevanje v drugem stebru je prilagojeno življenjskemu obdobju varčevalca. Mlajši varčujejo v skladu z delniško naložbeno usmeritvijo. S starostjo se spreminja tudi naložbena politika – z leti se varčevanje usmerja v sklad z vse večjim deležem obvezniških naložb in tudi zajamčene donosnosti. Na ta način se privarčuje več.
Ni več redek primer, ko upokojenec prejema dve pokojnini – poleg tiste iz obveznega zavarovanja tudi dodatno pokojninsko rento. Njegova pokojnina je tako višja – v povprečju okrog 10 odstotkov. Če v varčevanje še niste vključeni, velja to storiti pravočasno.
