Širokopotezno

Ob včerajšnjem tarnanju infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek, da smo na dnu okrevanja letalskega prometa v Evropski uniji tako po številu letalskih linij kakor tudi številu potnikov, bi bilo treba osvežiti nekaj zgodovinskega spomina. Spomin in opomin na to, kako smo izgubili največje letališče, pravzaprav z mariborskim kar dve od treh mednarodnih v državi. V januarju so nas namreč prehitevala sosednja balkanska letališča s Tuzlo na čelu. In kako s(m)o strmoglavili Adrio Airways.

Torej, kdo je prodajal družbo Aerodrom Ljubljana, ki je sicer počasi, a vztrajno sama razvijala brniško letališče in bila tudi zmožna financirati gradnjo novega letališkega terminala? Ob vsesplošnem zadovoljstvu takratne vlade Alenke Bratušek, ki se je v Bruslju pohvalila, da je veliko zanimanje zanj, a da ne bomo sklepali "nikakršnih kupčij kar tako", smo letališče za pičlih 235 milijonov evrov prodali nemškemu Fraportu, ki je še vedno v državni lasti. Res je, da so izpolnili obljubo o gradnji novega potniškega terminala, to pa je tudi vse. Niso povečali tovornega prometa, kot so obljubljali, kaj šele potniškega. Za vzgled bi nam lahko bilo dobrih sto kilometrov oddaljeno zagrebško letališče, ki so ga dali v najem in iztržili milijarde evrov vlaganj. Danes presega tri milijone potnikov letno, zmogljivosti ima za pet milijonov ...

Kdo je prodal Adrio Airways in komu? Pod tedanjim predsednikom vlade Mirom Cerarjem, in šefom SDH Markom Jazbecem, je odletela v roke sumljivega sklada 4K in skupaj z njim strmoglavila. Še prej smo z različnimi dokapitalizacijami Adrio držali v zraku s 85 milijoni evrov davkoplačevalskega denarja. Za nameček jim je država podarila še 3,1 milijona kapitala, oni pa so za slovenski letalski ponos primaknili 100 tisočakov. Nato so "podjetni" poslovneži, ki niso imeli omembe vrednih izkušenj v letalski industriji, postrgali vse, kar so lahko, s krovov Adrijinih letal in iz njenih bilanc, celo blagajn in izginili z radarjev poslovnih registrov. Je do danes kdo za to odgovarjal? Ne! Bi kdo moral? Da! Bo? Ne vemo ...

Da ne bo pomote, vsak korak k boljši letalski povezljivosti Slovenije s svetom je dobrodošel in nujen tako za prebivalstvo in še posebno za gospodarstvo. Sodobnega kongresnega turizma si brez osnovne letalske povezljivosti ni mogoče zamisliti. Toda kljub vsemu se zdi nabor želja letov na deset do sedemnajst evropskih letališč (pre)širokopotezen. Upamo, da nas zanimanje letalskih družb demantira. Državljani, tisti, ki pogosto letijo, pa bodo še naprej izbirali najcenejše možnosti z bližnjih letališč, saj je ljubljansko praviloma med dražjimi. In upamo tudi, da bo nemški Fraport bolj aktivno privabljal nove letalske prevoznike in da ga petmilijonske državne subvencije, ki jih bo z letališkimi pristojbinami letno pokasiral, ne bodo uspavale.

Kar zadeva vzpostavljanje nove nacionalne letalske družbe, pa bodo potrebne dodatne analize in primerjave, da ne bi ta ponovno letela le na podlagi nacionalnega interesa ali ega kakšnega politika, ampak na osnovi vzdržnega ekonomskega modela. Četudi bo to v vsakem primeru politična odločitev. Upamo, da tudi odgovornost!