Timotej Milanov
Po propadu pogajanj med vlado in kmeti se bo začelo iskati in obtoževati domnevne krivce. Kmetje kot povod navajajo vložen predlog novele zakona za zaščito živali, a predsednik vlade Robert Golob meni, da njihov hiter odstop daje slutiti politične interese v ozadju. Po drugi strani je zanimivo tudi to, da so se koalicijski poslanci prav v času vladnih pogajanj s kmeti odločili za vložitev spornega zakona, za katerega ni bilo težko predvideti, da bo vznejevoljil kmete. Kakorkoli že, predsednik vlade ima prav v eni stvari - čas bo pokazal, kaj je v ozadju.
Nekateri predlogi novele so naravnost bizarni. Predstavljajmo si kmeta na družinski kmetiji, na kateri se že več generacij ukvarjajo z živinorejo in znanje o tej dejavnosti prehaja iz roda v rod. Poleg tega je kmet najel za več sto tisoč evrov kreditov za investicije v posodobitev kmetije, hkrati pa ima občutek, da ga država omejuje pri njegovi dejavnosti. Poleg vsega navedenega bodo lahko zdaj na njegovo posestvo neovirano prišli člani društev za zaščito živali, ki bodo na podlagi 40-urnega tečaja lahko postali pooblaščeni svetovalci, fotografirali bodo kmetijske objekte in kmeta tudi prijavili, če bodo menili, da je tisto, kar vidijo, mučenje živali. Teoretično bo torej lahko nekdo brez ustrezne izobrazbe in znanja podal sodbo o njegovem delu, še več, imel bo celo pristojnost, da zavrne mnenje strokovne službe, če ne bo enako njegovemu.
Nihče ne oporeka plemenitim namenom borcev za zaščito živali, prav tako so se na slovenskih kmetijah in mesnopredelovalnih obratih že zgodile številne nepravilnosti na tem področju. A s sprejetjem predlagane novele bo koalicija odprla Pandorino skrinjico, ker to so zadeve, ki jih je treba prepustiti stroki. Odziv Veterinarske zbornice Slovenije, ki predlog označuje za nesprejemljivega in za degradacijo veterinarske stroke, je razlog za alarm.
Kot rečeno, pa je skoraj neverjetno, da v koalicijskih strankah, v katerih imajo kar nekaj kmetijskih strokovnjakov, tudi nekdanjega dolgoletnega kmetijskega ministra, ne bi bili zmožni predvideti revolta, ki je sledil vložitvi predloga novele v zakonodajni postopek. A s strateškega vidika koalicijska poteza ni smotrna. Že ob prvih protestih kmetov so se želeli na te pripeti tudi v opozicijskih strankah in izkoristiti protivladni naboj. Kmetje so jasno povedali, da jih ne želijo, a jih zdaj koalicija vedno bolj poriva v naročje opoziciji.
Medtem pa zadeve niso mirne niti znotraj kmečkih struktur, kjer je prav tako v ospredju denar. Gre za namero Zadružne zveze Slovenije in Kapitalske zadruge, da skupaj z drugimi večjimi lastnicami prodata lastniški delež v Deželni banki Slovenije. Banka, katere temeljni namen naj bi bil kreditiranje kmetijstva, zaradi česar je s številnimi poslovalnicami prisotna v drugih manjših krajih po Sloveniji, danes z 2,5-odstotnim tržnim deležem ni med pomembnejšimi igralci na slovenskem bančnem trgu, kmetje pa kredite za svoje investicije najemajo tudi pri drugih bankah. A v nekaterih zadrugah so ponosni na svoj kapitalski steber, ki ga vidijo kot nadaljevanje tradicije hranilništva. Drugim zadrugam bi denar od prodaje banke prišel prav za pokritje izgub.
