MNENJA

Pričakovanja ...

Srečko Klapš Srečko Klapš
01.12.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Četudi je bil torkov vrh slovenskega gospodarstva tematsko usmerjen v varnejšo in boljšo prihodnost do leta 2030, so gospodarstveniki pričakovali predvsem jasna izhodišča, po katerih bodo še do konca leta lahko zakupovali električno energijo in zemeljski plin za prihodnje leto.

Danes naj bi vlada, potem ko je v sredo objavila uredbo o dinamični zamejitvi cen električne energije za večje odjemalce, v državni zbor poslala še dva zakona, ki omogočata subvencioniranje stroškov za elektriko in naj bi podjetjem, kot zatrjujejo, zagotovila konkurenčne cene in državi omogočila prerazdeljevanje "izjemnih" dobičkov proizvajalcev elektrike. In četudi infrastrukturni minister Bojan Kumer verjame, da s celotnim paketom ukrepov gospodarstvu zagotavljajo primerljive pogoje s tistimi v celinskem delu Evrope, ima to še vedno več vprašanj kot odgovorov. Ugotavljajo namreč, da so pravila za podpore zapletena, pogojena tudi z nižjo porabo, ki je povsod ne bo mogoče doseči. Da ne potrebujejo subvencij, ampak konkurenčne pogoje in jasno zavezo zgornje meje cene električne energije, po kateri bi lahko načrtovali poslovanje, gospodarstveniki še sporočajo vladi.

Najprej se lahko vprašamo, zakaj je bilo z ukrepi treba čakati do zadnjega in vmes pošiljati različne signale nabavnim službam, kdaj naj podpisujejo pogodbe za nabavo energentov in kdaj ne, čemur so sledile tudi cene. Izjemne razmere zahtevajo izjemne napore in rešitve, ne glede na časovno stisko in globalne dejavnike. Nekatera podjetja, ki so pred sredino uredbo že podpisala pogodbe, naj ne bi bila deležna dinamične zamejitve cene navzgor in bi lahko bila v neenakopravnem položaju. Na Obrtni zbornici Slovenije opozarjajo, da osnutek interventnega zakona, če bo obveljal zanje, ni sprejemljiv, saj bi podjetniki in obrtniki odvisno od tarife plačevali med 438 in 278 evri za megavatno uro električne energije, nemški konkurenti pa okoli 130 evrov. Posledično bi lahko postala podjetja nelikvidna in tako ne bi mogla konkurirati za subvencijo dela razlike v ceni. Ali pa ne bodo sposobna teh cen plačevati, četudi bi jim prihodnje leto delno stroške povrnili. Nekaj jih žal že zapira svoje dejavnosti ...

Tako so optimistične napovedi o povečanju izvoza na 95 milijard do leta 2030 žal v senci energetske krize, ki ji še ni videti konca. Napovedi o zviševanju dodane vrednosti na zaposlenega s 53 na 88 tisoč evrov so morda (pre)ambiciozne. 3200 evrov povprečne bruto plače pa je za zasebni sektor za zdaj bolj želja kot realnost. Zaradi ponovne spremembe dohodnine in s tem višje obdavčitve plač in nagrad bo inženirski in razvojni kader, ki največ prispeva k višji dodani vrednosti, še naprej odhajal na bolje plačane in davčno manj obremenjene delovne pozicije v soseščini. Kamor Hrvaška, Srbija, Avstrija in Češka z nižjimi davki privabljajo tudi tuji kapital.

Tudi zato nekaj slovenskih milijonarjev že ustavlja naložbe. Nekateri podjetniki pa svoje lastniške deleže pred 1. januarjem, ko bo začela veljati Golobova davčna reforma, "prodajajo" svojim podjetjem, s čimer zmanjšujejo njihov kapital in likvidnost, kar vpliva na investicije in razvoj.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?