Mnenja

Predreformno vrenje

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Nezaupanje in nezadovoljstvo zaradi ravnanj preteklih vlad naj bi bila ključna občutka, ki ju je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik zaznala v prvih stikih s sindikati javnega sektorja. Danes, sedem mesecev pozneje, je to nezadovoljstvo le še večje in veliko bolj obsežno, dodajamo mi. A zakuhala ga je sedanja vlada. In to pred začetkom pogajanj o plačni reformi na novih temeljih (stebrih) ni dobra popotnica. Še toliko bolj, ker bi jo vlada rada dogovorila in izvedla ekspresno – v manj kot letu dni, čeprav tako izkušnje s postavljanjem enotnega plačnega sistema pred petnajstimi leti kot tiste iz tujine kažejo, da reforme zahtevajo leta. In tega se sindikati, ki dnevno postavljajo plačne zahteve, še kako dobro zavedajo. V preteklosti so se vlade, ki so se vedno znova znašle v časovni zanki, ustavile, še preden so dobro sedli za pogajalsko mizo.

Zato po dveh mesecih pogajalske zamude srečanje, ki so ga sklicali, da bi s podatki o dvigih plač posameznim poklicnim skupinam tudi javno oslabili izhodiščni položaj sindikatov, ni kaj prida prispevalo k pomiritvi strasti.

Podatki so sicer jasno pokazali, kako so določene poklicne skupine profitirale v parcialnih pogajanjih po izboljšanju plač. Še posebej, ko gre za določene specialne dodatke, izborjene zunaj sistemskih rešitev. Tu sta bila tudi koronska dodatka, ki sta marsikomu občutno izboljšala družinski proračun. To nedvomno drži, tako kot tudi, da je od leta 2008 do danes inflacija – v tem času je bila več kot 30-odstotna - pojedla večino dvigov, ki so jih sindikati, potem ko so bili javni uslužbenci več let na varčevalnem programu, vedno znova izsilili. A izsilili so lahko, ker jim je vsakokratna vlada to dopuščala. V večini primerov predvsem tisti, ki so bili bodisi interesno bodisi glede na številčnost močni.

Tudi ta vlada se je ujela v podobno zanko kot pretekle. Že res, da je nerealizirane dogovore v zdravstvu ter vzgoji in izobraževanju podedovala in so bile zato zahteve ponovljene ob prvem stisku rok. A s pristajanjem nanje je vlada povzročila nova nesorazmerja in nova nezadovoljstva, piko na i je dodal kar predsednik vlade. Čeprav sta obe resorni ministrici pravosodnim funkcionarjem tudi v pisni korespondenci ponavljali, da naj počakajo na plačno reformo - zanimivo, takrat niti z besedo nista omenili protiustavnega stanja, ki da ga je treba nemudoma odpraviti - je sam, kot dobrotnik, namesto skrbnik javnih financ, stopil med sodnike in naznanil veselo novico o 600 evrih dodatka.

S tem je močno otežil položaj ministrici in eni svojih najtesnejših sodelavk. Govorjenje o sindikalni folklori in vrečah denarja, ki jih ne bo, ter čudenje nad zahtevami sindikatov ne le, da ni pomirilo, le še k večjemu nezaupanju in nezadovoljstvu je prispevalo. Zato bo zanimivo spremljati, s kakšnimi prijemi bo vlada poskušala pomiriti sindikalni stampedo plačnih zahtev, ki se bližajo 350 milijonom evrov. Še zlasti, ker se z vsakim dnem začetek pogajanj o novi plačni reformi zamakne še za kak teden. Pa čeprav je zdaj že vsem jasno, da je ta ob vseh anomalijah nujna.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?