MNENJA

(Ne)odgovorni

Srečko Klapš Srečko Klapš
07.12.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Po sporočilih za javnost Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki sta v ponedeljek hkrati priromali v naše elektronske poštne nabiralnike, se kljub navidezno transparentnemu obveščanju javnosti o polmilijardni državni dokapitalizaciji za reševanje HSE in njenih hčerinskih družb, med katerimi so tudi Dravske elektrarne Maribor (DEM) z več kot stoletno tradicijo, skriva še marsikaj in terja odgovore odgovornih oziroma v tem primeru prej neodgovornih.

Najprej o argumentu globalne energetske krize. Res je, da je ta cenovna razmerja na trgih električne energije obrnila na glavo. Res pa je tudi, da smo špekulantom, ki trgujejo s terminskimi pogodbami skupaj z Evropsko unijo, to tudi dopustili. Nato o pohlepu. Zakaj je bilo treba dolgoročno prodati tudi električno energijo, proizvedeno iz hidroelektrarn, ki je med najbolj fleksibilnimi in primernimi za kratkoročno doseganje donosov? Ob čemer obstaja tveganje, da ne bo dovolj dežja in bo proizvodnja manjša od tiste, ki so jo zagnani HSE-jevi tržniki, ko so se jim ob višjih cenah zasvetile oči, v celoti prodali. Tako kot so na drugi strani prodali električno energijo iz Nuklearne elektrarne Krško, tudi tisto, ki je med letošnjimi remonti sploh nismo proizvedli. In tisto, ki je ni iz Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) zavoljo premajhnih zalog lignita Premogovnika Velenje, ki ga je letos doletelo še sesedanje pomembnega rova. A to so tveganja, ki bi jih modri energetski menedžerji morali predvideti.

Vse to se je dogajalo pod upravo Viktorja Vračarja in nadzornim svetom, ki ga je pol leta obvladovala SDS, drugo polovico pa že Golobova koalicija, ki je pripeljala Tomaža Štoklja, Vračarja pa za nagrado posadila nazaj v direktorski fotelj Termoelektrarne Šoštanj. In to v času, ko bi TEŠ potrebovala izkušenega, sposobnega in močnega kriznega menedžerja! Še prej bi morali država kot lastnica in nadzorniki, ki se raje ukvarjajo s kadrovskimi točkami dnevnega reda, zahtevati pogodbe o prodaji električne energije, da bi sploh vedeli, kdo je komu kaj in koliko prehitro in prepoceni prodal. Bodo že davkoplačevalci poplačali to energetsko orgijo, pravzaprav jih nihče tudi ni nič vprašal o prvi 300-milijonski tranši, sprejeti na vladi že 17. novembra, pa tudi pravočasno obvestil ne.

Glede na incestno razmerje, ko ima HSE, ki trži električno energijo, v lasti večino proizvodnih virov, in tako še preden proda elektriko na tuje znotraj holdinške solidarnosti, kot je Blaž Košorok poimenoval enosmerni denarni tok iz DEM v HSE, manipulira s cenami. Enako lahko počne z emisijskimi kuponi, ki jih (pre)prodaja družbam v skupini. In kar bi lahko brez državne injekcije, ki ni zadnja, pripeljalo tudi do padanja stečajnih domin.

Razjasnimo še dilemo, zakaj se Slovenija ne more bolje spopasti s (pre)visokimi cenami električne energije, glede na to, da je skoraj štiri petine proizvede sama po nekajkrat nižjih cenah od tržnih od 20 do 70 evrov na megavatno uro. Za čas, ko s(m)o vso električno energijo prodali, kar nas bo prihodnje leto stalo do dve milijardi evrov, ne veliko. Potem pa bi veljalo razmisliti, da ob izrednih razmerah sprejmemo izredne ukrepe in v skladu z direktivami EU delno zapremo trg ter elektriko prodamo večjim porabnikom doma po sprejemljivi ceni.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?