Aljoša Peršak
Čeprav bi po prepričljivi zmagi na županskih volitvah pričakovali, da bo Saša Arsenovič vsaj na začetku drugega mandata užival na političnih medenih tednih z novimi koalicijskimi partnerji, se je znašel sredi viharja, ki bi znal pomembno zavreti njegove ambicije. Ob pripravi proračuna so ga v kot stisnile ekonomske posledice vojne v Ukrajini, ki so preko inflacije, dražjih energentov in hrane, posledično višjih stroškov dela globoko zarezale tudi v mestno blagajno, vedno globljo finančno luknjo pa še naprej vrta nepravičen sistem financiranja občin. Ker so ob tem koalicijska pogajanja s Svobodo obtičala v slepi ulici, so ob napovedanem valu podražitev pred županom grenki tedni, pred mestnim svetom pa težke odločitve.
Na mizi so najprej predlagane podražitve vrtcev, pohorske vzpenjače, avtobusnih prevozov, čiščenja odpadnih voda, prodaja Farmadenta, plačevanje parkiranja ob sobotah ... Nato svetnike čaka še druga obravnava proračunov za leti 2023 in 2024, ki ob že vračunanih višjih cenah za uporabnike predvidevata skupaj kar 30-milijonsko zadolževanje, da se vse skupaj sploh izide. Da bi župan izvedel vse nepriljubljene ukrepe brez koalicije, se trenutno zdi kot misija nemogoče, prav tako malo verjetno je, da bi se glede na dogajanje na zadnji seji mestnega sveta in okrog direktorja Snage otoplili odnosi med Arsenovičem in Svobodo. Kar nas v duhu neverjetnega pripelje do morebitne bizarne situacije v mestnem svetu, kjer bi se lahko v nasprotovanju županu združili interesi Janše (SDS + Kangler) in Goloba (Gibanje Svoboda). Edina iskrica upanja za Arsenoviča je, da si takšne "koalicije" v opoziciji nihče ne želi.
Vsebinska dilema je v bistvu naslednja: ali bodo višje stroške delovanja vrtcev, gondole, avtobusov ... pokrili starši, obiskovalci Pohorja, potniki ... ali vsi Mariborčani preko proračuna. Verjetno se bo ob tem odprla razprava, ali se morajo vrtci res podražiti za 38 odstotkov (v nekaterih drugih občinah so se za med 11 in 15 odstotki) in vzpenjača kar za 232 odstotkov (pri čemer bo povratna vozovnica še vedno cenejša kot na Voglu in Kaninu), toda višji stroški niso Arsenovičeva pravljica in nekdo jih bo v vsakem primeru moral plačati. Bo pa ob praskanju za vsak evro še bolj kot kadarkoli na plodna tla padel očitek, zakaj je mesto kljub sofinanciranju postavilo 5,2 milijona evrov vredno brv zraven mostu. In na udaru se bo povsem upravičeno znašla županova politika izbiranja prioritet, četudi je zanjo dobil mandat volivcev.
Še najbolj neverjetno pri vsem skupaj pa je, kako mestna politika zaradi dreves ne vidi gozda. Finančne travme občine bi lahko pozdravili skoraj čez noč, če bi s skupnimi močmi uspeli odpraviti sistemsko anomalijo pri financiranju občin. Da bi mesto torej od države dobilo toliko denarja za pokrivanje zakonskih nalog, kot jih je naložila ta ista država. Ethan Hunt bi v Misiji nemogoče svetoval naslednje: Župan, dajte prednost mestu pred egom; Svoboda, dajte prednost mestu pred bolečino, ker ste izgubili županske volitve.
