Andreja Kutin
"Direkt na bajto nam teče! Direkt!" In res - slap je drl po tistem, kar je ostalo od sadovnjaka na niti ne tako strmem pobočju nekje sredi idiličnega gričevja. Da ne bo pomote, domačija stoji tam že kakih sto let, lepo je obnovljena, mladi jo počasi prevzemajo. Takih prizorov je bilo seveda še več, žal je gričevnata Slovenija že po predispoziciji kot nalašč za to. Nato še orjemo, sadimo, kopljemo in predvsem sekamo drevesa, ki zemljo na pobočjih sicer s primitivnimi sredstvi, kot so korenine, a zato zelo učinkovito držijo na svojem mestu. Seveda to ni nikakršna novost ali razodetje, precej dobro so strokovnjaki določili karte območij z različnimi conami nevarnosti plazenja. Tudi te niso novost, obstajajo. Težava je le, da jih nihče ne pregleda, preden njegovi (ali kakega podjetnega gradbenega podjetja, recimo mu Srečko s.p.) bagri zakopljejo v breg. Ko gre za hiše, že zberemo te podatke, kaj pa vsi manjši posegi, ki se ob lepih sončnih dneh zdijo tako neškodljivi? Nov vinograd, cesta, njiva? Srečko s.p. se je odločil za investicijo in investicija terja izkoristek.
Podobna zgodba se ponovi, ko gre za poplavna območja. Poceni zemlja, poceni investicija, večji dobiček. Gradbeno dovoljenje? Niti ni tako velik problem, če je občinsko prostorsko načrtovanje, dajmo temu reči, malce fleksibilno in prijazno. Tudi oranje natanko do brežine reke in potoka je vendar samoumevna pravica, so nedavno pojasnjevali glavni kmetje z velikih traktorjev pred parlamentom. Kaže, da smo še daleč od razumevanja preproste logike naraslih voda. Če se lahko pretok reke čez noč pomnoži za trikrat ali celo več, je verjetno dobro, da ima voda prostor. Dovolj je dokazov, da se dušenje rek ne izplača. Stopnja in stihija pozidave sta že tolikšni, da poplav ne povzročajo več samo reke, ampak seštevek površin, ki smo jih prekrili z gladkim asfaltom - voda s takih površin odteka nekajkrat hitreje kot recimo s travnika -, rezultat so poplave ob poletnih nalivih, ko se v nekaj minutah izlijejo nad mesta silni kubiki vode.
Prav na dan silnih poplav je svetovna meteorološka organizacija opozorila: El Nino in klimatski zlom, ki ga je zakrivil človek, bosta pospešila segrevanje ozračja tako, da bomo usodni prag segretja za 1,5 stopinje dosegli že leta 2027. Ekstremi so nam zatorej predpisani in zapisani. Italijo je denimo doslej izsušila ekstremna suša, zato je nedavno deževje povzročilo še toliko večjo katastrofo. Prehajanje iz skrajnosti v skrajnost prihaja s podnebnimi spremembami. Tudi nas menda čaka hitra otoplitev in z njo nevihte. To je pravi obraz globalnega segrevanja, ne toplejše vreme, ampak cikloni ekstremov. Kot da bi malček neprenehoma stresal stekleno kroglo z našim vremenom.
Pa saj znanost na to opozarja že 30 let, vsaj desetletje tudi že redno obupujejo kmetje, prizadeti v poplavah, na pomoč hitijo gasilci, ki se danes več ukvarjajo z vremenskimi nezgodami naravnega izvora kot s požari. Obredje je vsakič enako - zahvale gasilcem, pozivi državi za državno pomoč in nato - nič. Nov dan, nov bager, nov jarek, novi Srečko s.p.
