Luka Mlakar
Pred natanko letom dni so se na ustanovni seji državnega zbora sestali novoizvoljeni poslanci. Za prvo med enakimi so prvič v zgodovini ustoličili žensko, položaj predsednice državnega zbora je zasedla nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič iz vrst največje vladne stranke Gibanje Svoboda. Ta je svoj prihod na čelo hrama demokracije komentirala z besedami, da je to morda prvi znanilec sprememb, ki jih potrebuje naša država. Drži, izvolitev prve predsednice parlamenta s simbolnega vidika zagotovo predstavlja pomembno prelomnico v slovenski politiki in družbi, katere del sta žal tudi šovinizem in seksizem. To je na lastni koži izkusila tudi Klakočar Zupančičeva, ki je kmalu po izvolitvi postala tarča seksističnih napadov in opazk.
Predsednica parlamenta na drugi strani nikoli ni skrivala, da je v nekaterih pogledih nekonvencionalna, če hočete, drugačna, in v tem pogledu je v resnici obetala veliko. S poimenskim izpostavljanjem poslancev, ki niso opravičili svoje odsotnosti v dvorani, je dajala vtis, da želi narediti red in doseči spremembe v parlamentu, a je po tem, ko je požela odpor, hitro dvignila roke od tega in se začela posvečati poliranju svoje podobe v javnosti. Odkar je na čelu državnega zbora, je ljudem pokazala svoje boksarske in pevske sposobnosti, v Afriki je posvojila opico, v Mariboru mačko, na proslavi ob državnem prazniku pa je v slogu hollywoodske filmske zvezdnice kršila protokol, ko je na rdeči preprogi obrnila hrbet častni gardi Slovenske vojske.
V državnem zboru pa medtem vse po starem. Parlamentarno kolesje melje tako kot v prejšnjem mandatu, edina razlika je, da so glavni akterji zamenjali vloge. Opozicijski SDS in NSi sta Golobovo koalicijo že v startu pričakali na nož in z vložitvijo več kot 30 zakonskih predlogov začasno zablokirali delo parlamenta. Pri zavlačevalnih manevrih je prednjačila predvsem SDS, ki je doslej posegla že po skoraj vseh instrumentih, ki jih ima opozicija na voljo za nadzor oblasti. Začeli so z vlaganjem pobud za posvetovalne in zakonodajne referendume, v nadaljevanju so se odločili za interpelacijo dveh ministric, nato pa so na zagovor v parlament poklicali še celotno vlado. Nobena skrivnost ni, da je SDS vajena delovanja iz opozicije, a agresivnost, s katero so se lotili Golobove vlade, je marsikoga presenetila. Če so se za interpelacijo vlade odločili že po devetih mesecih njenega vladanja, kaj bodo počeli do konca mandata? Vlagali ustavne obtožbe?
Opozicijski manevri doslej niso načeli trdnosti vladnega trojčka Svoboda-SD-Levica, ki ima v državnem zboru udobno večino. Ker koalicija skupaj z manjšinskima poslancema šteje 55 glasov, premier Golob manjšima vladnima strankama celo dovoli, da v nekaterih primerih v parlamentu glasujeta po svoje, na primer Levici, ko gre za obrambne zadeve. Do padca prvega vladnega zakona v tem mandatu še ni prišlo, se pa zdi, da so se v koalicijskih poslanskih skupinah že vdali v usodo in se sprijaznili z vlogo glasovalnega stroja. Če so se lani v vladnih vrstah ukvarjali predvsem z vračanjem države v stanje pred zadnjo Janševo vladavino, pa bodo skozi parlamentarno sito že kmalu morali spraviti paket zdravstvenih zakonov. To bo tudi prvi resni test za Golobovo vlado, ki bo padla ali obstala prav na točki zdravstva.
