Krediti se bodo v državah z evrom v prihodnjem letu še dražili, inflacija pa bo čez dve leti padla na raven dveh odstotkov, ki zagotavlja stabilnost cen. To visoki predstavniki Evropske centralne banke (ECB) pred koncem leta sporočajo podjetjem in gospodinjstvom. Da bo zadolževanje vse dražje, po letošnjih dvigih obrestnih mer ne gre dvomiti. Precej bolj vprašljive so obljube glede nižanja inflacije.
V ECB namreč v zadnjih dveh letih niso znali ali kljub deklarirani neodvisnosti od politike niso mogli pravilno diagnosticirati razlogov za njeno hitro rast. Zaradi tega jim je težko verjeti, da zdaj vedo, kaj delajo, in so dvigi obrestnih mer prava terapija, s katero bodo podjetja in gospodinjstva odrešili bolečin, ki jim jih povzroča visoka inflacija. Prav tako je težko verjeti njihovi napovedi, da bo gospodarska kriza, ki je pred vrati, blaga in kratkotrajna. Bolj prepričljivi so argumenti ekonomista Jožeta P. Damijana, da Evropi grozi stagflacija, to je recesija ob visoki inflaciji, pa deindustrializacija in izguba milijonov delovnih mest v industriji.
Ob tem, ko se sklicujejo na neodvisnost od politike, se visoki predstavniki ECB obnašajo natanko tako kot politiki in evropski funkcionarji, ki so pred volitvami in imenovanji na položaje pripravljeni obljubiti vse, kar si volivci in tisti, ki odločajo o njihovem imenovanju, želijo slišati. Ali to lahko izpolnijo, jih niti najmanj ne zanima in jih dejansko tudi ni treba zanimati, saj so tudi njihova imenovanja plod političnega mešetarjenja.
Deindustrializacija in posledično izguba milijonov delovnih mest bo prinesla precejšnje povečanje števila revnih, ki jih predsednica ECB Christine Lagarde v zadnjem času ves čas izpostavlja kot tiste, ki zaradi visoke inflacije najbolj trpijo. To nedvomno drži, med tistimi, ki so zaradi napačne politike odgovorni za to, je vsekakor tudi ECB, česar pa Lagardova ne pove.
Vladajoča politika v državah članicah in evropska funkcionarska elita na čelu s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen stavi na državno pomoč podjetjem in gospodinjstvom zaradi draginje in nadaljevanje sedanje politike, ki je dejansko samo prilivanje olja na ogenj. Državna pomoč je sposojen denar, ki postaja z dvigi obrestnih mer vse dražji. V proračunu za leto 2023, ki ga je državni zbor sprejel v jeseni, je predvideno, da se bo slovenska država na novo zadolžila za pet milijard evrov, večinoma za financiranje draginjskih ukrepov. Ko govorimo o zadolženosti, Slovenije za zdaj še ni med najbolj kritičnimi državami, med katerimi že lep čas najbolj vzbuja skrb Italija.
Kaj hitro se lahko zgodi, da se bodo na seznamu upnikov, ki jim je zaradi propada ali preselitve pomembnega dela industrije v države zunaj Evrope preveč tvegano posoditi denar, znašle tudi države, ki do zdaj z zadolževanjem niso imele težav. Sedanja politika ECB, vlad večine držav članic in funkcionarske elite EU je igranje z ognjem, ki vse bolj uhaja izpod nadzora. Streznitev je potrebna, preden se razplamti in časa za to je vse manj.
