Čas skrbi, ne olajšanja

Na agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES) so morali letos pri pripravi poročila o poslovanju gospodarstva po dvajsetih letih spet upoštevati inflacijo. Ker je bila v povprečju lani več kot štirikrat višja od dveh odstotkov, kolikor je cilj Evropske centralne banke (ECB), je vrednost več kazalnikov za merjenje uspešnosti poslovanja podjetij in samostojnih podjetnikov realno slabša, kot je bila leto prej.

Če bi lanske napovedi ECB držale, bi zdaj inflacija že morala biti okrog dva odstotka, a nič ne kaže, da bo temu kmalu tako. Dvigi obrestnih mer, s katerimi jo ECB in druge pomembne centralne banke skušajo zbiti na želeno raven, se niso izkazali kot uspešni. S to politiko nameravajo kljub temu nadaljevati. Vse bolj očitno je, da drugega zdravila nimajo.

Za podjetja to pomeni, da se jim denar z vsakim dvigom obrestnih mer podraži, evropska funkcionarska elita v Bruslju pa istočasno po tekočem traku sprejema vedno strožje ukrepe za zeleni in digitalni prehod, ki jih brez večjih investicij ne bo mogoče izvesti. Od teh odločitev imajo korist predvsem koncerni, precej težje so uresničljivi za majhna in srednja podjetja, ki so hrbtenica gospodarstva. Ta podjetja so bila veliko bolj na udaru kot koncerni že ob zapiranju gospodarstva v času epidemije.

Šoke zaradi zapiranj med epidemijo in podražitev energentov so vlade podjetjem pomagale premagovati z različnimi oblikami subvencij in pomoči. Čeprav so lani v Sloveniji te pomoči predstavljale le okrog dva odstotka prihodkov gospodarstva, so marsikateremu podjetju omogočile, da je leto lažje prebrodilo. Fiskalni svet opozarja, da se v državnem proračunu manevrski prostor za tovrstne ukrepe oži.

Da je zdaj čas skrbi, ne olajšanja, opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Skrbi jih upadanje naročil v nekaterih industrijskih panogah. Zaradi visokega dviga cen zemeljskega plina in električne energije se je proizvodnja v številnih panogah znižala že konec lanskega leta, upadanje se je nadaljevalo tudi v začetku letošnjega leta.

Zaradi visoke rasti proizvodnih stroškov, ki so predvsem posledica dviga cen energentov, se je v enem letu povečal delež podjetij, ki označuje domače povpraševanje kot nezadostno. Še bolj se je povečal delež tistih podjetij, ki kot nezadostno označujejo tuje povpraševanje, opozarjajo na GZS. Nekaj podjetij, zlasti na območju Podravja, je letos že zaprlo vrata oziroma zmanjšalo proizvodnjo.

Koncerni, kot sta recimo graška Magna ali ameriški Elevate Textiles, tovrstne odločitve sprejemajo veliko lažje kot lokalna podjetja. V lovu za čim višjimi dobički za svoje delničarje, ki so v glavnem finančne družbe, proizvodnjo ves čas selijo tja, kjer se jim najbolj splača. Tudi zaradi tega so majhna in srednja podjetja hrbtenica gospodarstva držav in jim je treba omogočiti čim boljše pogoje za poslovanje. Ne gre sprejemati vsega, kar prihaja iz Bruslja, kot suho zlato. Razvoju in globalnim trendom je treba slediti, a pri tem razmišljati s svojo glavo. Sprejeti je treba le tisto, kar je dobro in koristi lokalnemu gospodarstvu in družbi.