Zakaj je veslanje na treh ribnikih v Mariboru odvisno od gostilne in kdaj bo možno?

V sklopu participativnega proračuna mariborske občine za leti 2023 in 2024 je bilo izglasovanih 86 projektov v skupni vrednosti 972.590 evrov. Ker je občina za projekt participacije občanov namenila milijon evrov, je nerazporejenih ostalo 7410 evrov, kar se bo preneslo v naslednji cikel ali pa dodalo h kakšnemu projektu, če se bo izvedba tega podražila, je pojasnila koordinatorica projekta na Mestni občini Maribor Neva Pipan. "Gre za okvirne zneske, pri nekaterih projektih se porabi manj načrtovanih sredstev, pri nekaterih več. Določene projekte v prejšnjem ciklu smo tudi nadgradili, v Pekrah, kjer je bil izglasovan projekt za košarkarsko igrišče v vrednosti 20 tisoč evrov, je občina v tem prepoznala dobro priložnost in dodala 60 tisoč evrov. Dobili smo igrišče, na katerem je zdaj možno tekmovati v ulični košarki. V prvem ciklu smo tudi videli, da je potreba po otroških igriščih velika, in smo stopili v akcijo, zdaj je bilo teh predlogov zato manj," je še pojasnila.

Pavšalni predlogi in ocene na pamet

Izglasovane projekte za novi cikel so pristojni na občini razporedili v časovnico. Predvidoma 54 projektov je načrtovanih za letos, preostali pa v letu 2024, a se lahko ta številka še spremeni glede na preglede po uradih. "Uradi so v svoje postavke dobili sredstva, namenjena za participativni proračun. Skupaj s predstavniki uradov pregledujemo projekte, ki jih ni malo. To je kar velik organizacijski zalogaj. Četudi je projekt zelo majhen, je treba postopke in časovnico voditi enako kot pri večjih. Iz prejšnjega cikla smo se naučili, da je podobne projekte smiselno združevati. Za vse je treba izvesti javno naročilo, zato jih je treba smiselno umestiti v pristojnost nekega urada, saj ti nato izvajajo skupna naročila za vse projekte, ne le za participativni proračun. Na posameznem uradu so določeni skrbniki za projekte. Prvi korak je, da se kontaktira predlagatelje, nato skupaj pregledamo, kakšna je njegova ideja. Po navadi so predlogi pavšalni, ljudje si ne predstavljajo, kaj vse je treba narediti. Tudi vrednost projekta ocenijo na pamet. Če govorimo na primer o otroških igralih, je treba vključiti še pripravo terena, dovoljenja, kar tudi stane. Mi nato preverimo, kolikšni so naši resursi, in skupaj s predlagateljem priredimo projekt," je pojasnila postopek.

Ozelenitev, bralnica, igrišča, fitnes, stopnice ...

V območju 1 (Bresternica - Gaj, Kamnica in Koroška vrata) je letos predvidenih osem projektov, med drugim sanacija igrišča pri kamniški osnovni šoli, v območju 2 (Center, Ivan Cankar, Malečnik - Ruperče) 16 - med drugimi pravljična bralnica v Mestnem parku, obnova kioska mladosti, sedem v tretjem območju (Limbuš, Pekre in Radvanje). V območju 4 (Magdalena, Nova vas, Studenci in Tabor) je predvidenih 14 projektov, med njimi tudi ureditev Malega Betnavskega gozda pa ozelenitve na Taboru. V petem območju na Pobrežju in Teznem pa bodo bogatejši za devet projektov, obnovljene bodo stopnice na Greenwich, ob Stražunu bo tudi fitnes na prostem. Skupna vrednost teh projektov je okoli 411 tisoč evrov.

Za vsak projekt pristojni urad opravi razpis oziroma javno naročila za izvajalca del: "Zavezani smo javnemu naročanju. Velikokrat se zgodi, da imajo predlagatelji idejo z določenim izvajalcem. Pojasnimo jim, da to tako ne gre. Se pa zgodi, da v nekaj primerih ne dobiš izvajalca, javno naročilo smo ponavljali tudi štirikrat. Vmes so se dvignile tudi cene, zato s predlagatelji večkrat skupaj sedemo in iščemo rešitve, če je možno, dodamo razpoložljiva sredstva," dodaja Neva Pipan. Trije projekti bodo dvofazni in se bodo izvajali dve leti.

Manjka poslovni model

Iz prejšnjega cikla participativnega proračuna za leti 2021 in 2022 je ostalo osem projektov, ki se še izvajajo. Eden od teh je projekt čolnov na vesla na treh ribnikih. Neva Pipan je dejala, da so dva čolna že nabavili, a morajo vzpostaviti poslovni model, saj mora nekdo plovili izposojati in vzdrževati: "Projekt je neposredno vezan na gostilno Pri treh ribnikih, ki se zdaj oddaja v najem (kdo bo izbran za najemnika, naj bi sporočili v prihodnjih dneh, op. p.). Treba je tudi poskrbeti za varnost, za priveze. Iščemo ponudnika, ki bi prevzel vse skupaj. Zaradi kompleksnosti projekta smo z njim čakali, preučevali smo vsa potrebna dovoljenja. Pridobili smo vsa soglasja, dovoljenja za plovbo pa ne potrebujemo, saj ne gre za čolne na motorni pogon. Zelo intenzivno delamo na tem, želimo si, da bi do poletja zadeva funkcionirala. Idealno bi bilo, če bi ob otvoritvi plovbe bila odprta tudi gostilna in bi ta del parka zaživel."

Tukaj je še projekt krajinski park Stražun, kar bi lahko bilo izvedeno spomladi. Kmalu bo na Studencih več košev za smeti, za kolesarnico pri osnovni šoli v Limbušu so dolgo iskali izvajalca, a so ga na koncu našli. Nekaj dilem je bilo pri plezalni steni na prostem glede izbire lokacije, a bo umeščena pri skate parku in pri lokaciji za spomenik padlim živalim v vojni, umrlih pri obredih in znanstvenih poskusih. So pa vsi našteti projektu v procesu začasnega financiranja, saj čakajo do sprejetja občinskega proračuna za letos. "Zgodi se, da se kakšni projekti zaradi dovoljenj zamaknejo. Včasih naletimo na težave, na katere nismo računali. Organizirajo se tudi civilne iniciative, ki se ne strinjajo z lokacijo projekta, čeprav je ta bil izglasovan," je še pojasnila.

Cilj je privabiti več mladih

K participaciji želijo privabiti več mladih. Pipanova je povedala, da so jim s srednje ekonomske šole predlagali, da bi v okviru projekta aktivno državljanstvo mladim predstavili participativni proračun. "Vsekakor je naš cilj, da bi se v projekt vključilo več mladih, da spodbujamo njihov interes do svojega kraja. V delovno skupino smo prav zato vključili MKC Maribor, ki je prek svojih kanalov širil projekt. Posebne akcije za mlade so imeli v Zavodu PIP, na tem je delala tudi Fundacija Prizma. Projekt je zrasel in je k njemu treba sistemsko pristopati," je še povedala koordinatorica participativnega proračuna.