Gregor Grosman
Nevsakdanja intervencija, o kateri smo že poročali in je bila deležna velikega zanimanja, je v nedeljo zahtevala posredovanje poklicnih gasilcev gasilske brigade Maribor, gasilcev PGD Pekre in pripadnikov enote Gorsko reševalne službe (GRS) Maribor. Pri zgornji postaji Pohorske vzpenjače se je v bližini tretjega stebra gondolske žičnice (šteto od zgoraj navzdol) na visoko drevo zataknil jadralni padalec in tam s padalom obtičal. Po naših neuradnih informacijah naj bi šlo za izkušenega padalca. Gasilci in pripadniki GRS so nepoškodovanega jadralnega padalca s pomočjo vrvne tehnike varno spravili na tla.
Za lažji dostop tudi z ratrakom
Poveljnik Gasilske brigade Maribor Primož Osojnik nam je povedal, da tovrstnih intervencij, ki bi zahtevale reševanje s pomočjo vrvne tehnike, ni veliko. "So zelo zahtevne in nevsakdanje. Na kak drug način padalca ne bi bilo mogoče rešiti z drevesa," dodaja Osojnik, ki izpostavi tudi odlično sodelovanje vseh služb: gasilcev, reševalcev, gorsko reševalne službe in upravitelja žičniških naprav. Marprom jim tako nudi pomoč v obliki transporta z motornimi sankami, terenskimi vozili in teptalnikom snega (ratrakom), v nedeljo so prav ratrak uporabili, da so padalca prepeljali do zgornje postaje Pohorske vzpenjače, kjer ga je pregledal zdravnik.
Nad Pohorjem ne letijo neizkušeni jadralni padalci.
Vzletanje s Pohorja je specifično
Branko Žnuderl, predsednik Društva jadralnih padalcev Parakrilec iz Maribora, pojasnjuje, da je Pohorje, kar se tiče vzletanja jadralnih padalcev, specifično, saj gre za tako imenovani severni start. "Leti se, ko piha nežni severni veter. Polet s Pohorja lahko traja 10 minut, lahko pa tudi več ur, če so ustrezni pogoji," pove Žnuderl. Padalci, v društvu jih imenujejo piloti, nalagajo zapise poletov na spletne portale, eden najbolj znanih je XC Globe, kjer najdemo denimo tudi podatke o poletu v nedeljo na drevesu pristalega padalca, ki ga je nad Pohorjem opravil 4. januarja. Dva dni pred ponesrečenim pristankom. Z jadralnim padalom Ozone Enzo 3 je tedaj preletel 20 kilometrov, v zraku pa je bil 1 uro 10 minut.
Pozimi so poleti krajši
Na Pohorju so padalci že večkrat ostali na drevesih, zgodilo se je tudi, da je kak padel na tla in se poškodoval, še dodal Ljubo Hansel. "V zadnjih 20. letih, kolikor se spomnim, je bilo šest ali sedem takšnih primerov, da smo morali posredovati. Se pa padalci pogosto znajo rešiti tudi sami." Gorski reševalec izpostavi tudi, da jim pri nedeljski intervenciji ne bi bil v pomoč niti helikopter, saj bi lahko padalca zaradi talnega efekta morda celo dvignil, kar bi otežilo reševanje.Statistika razkriva, da je jadralno padalstvo štiri krat bolj nevarno, kot vožnja z avtomobilom in štiri krat manj od vožnje z motornim kolesom, pa dodaja Branko Žnuderl. "Je adrenalinski šport in je nevaren šport, za katerega morajo ljudje imeti izpit. Če veliko letijo, letijo bolj varno, kot če so v zraku zgolj občasno. Tedaj so hitreje podvrženi temu, da se kaj zgodi. Jadralno padalo se lahko zapre, če je pilot prenizko, pogosto ne more ustrezno reagirati. Prva varovalka je prav reakcija pilota, druga rezervno padalo, ki ga mora imeti vsak pilot, nekateri celo dve, tretja pa je to, kar se je zgodilo tokrat, da obvisiš na drevesu. Ponavadi se takšni pristanki končajo samo s praskami. Drevesa so hvaležna, saj imamo nad sabo veliko vrvi, ki se hitro ujamejo vanje. Bolje tako, kot trdo pristati na tleh." Pozimi so poleti običajno krajši, temperature so nizke, padalec mora biti zato dovolj dobro oblečen, zaključi Žnuderl.
