Jasmina Cehnar
Univerza v Mariboru je zadnjih pet let razvijala platformo za razvojni in inovacijski preboj vzhodne kohezijske regije Innovum, s katero želi presekati z neskladnim teritorialnim razvojem Slovenije. Vse statistike namreč kažejo, da je vzhodni del države podpovprečno razvita evropska regija in močno nazaduje v primerjavi z osrednjo Slovenijo. Tega razkoraka kohezijska politika države doslej ni naslavljala, a z novo finančno perspektivo je, tudi zaradi velikega angažmaja univerze, prišlo do pozitivnih premikov. Tako država kot Evropska komisija sta platformo prepoznala kot ključno za razvojni preboj vzhodnega dela Slovenije. Ta namreč ni mogoč brez razvoja in raziskav, ki prinašajo dodano vrednost, dvig konkurenčnosti podjetij in kvalitetna delovna mesta, kar so področja, ki so bila v vzhodni koheziji najbolj podhranjena, platforma pa jih po prepričanju UM učinkovito naslavlja.
Trojček fakultet bodo porušili
Druga največja univerza pri nas je tako uspela pridobiti 126 milijonov evrov, od tega 80 milijonov za raziskovalno infrastrukturo, 21 milijonov evrov za izobraževalno infrastrukturo in 25 milijonov evrov za nabavo vrhunske raziskovalne opreme. Denar bo prioritetno namenjen, kot smo že poročali, za izgradnjo in prenovo tehniških fakultet v Smetanovi ulici, porušitvi trojčka fakultet na Koroški cesti, ki ga bodo na novo zgradili na travniku pri UŠC Leona Štuklja, porušeno območje pa preuredili v športne površine.
Investirali bodo tudi v izgradnjo raziskovalnega centra za rastlinsko pridelavo in predelavo, fitomedicino in biosistemsko inženirstvo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli in v raziskovalno infrastrukturo dislociranih Fakultete za energetiko ter Fakultete za logistiko. Univerza je trenutno v fazi priprave dokumentacije. "Gradbena dela na vseh objektih se bodo začela leta 2025," je časovnico predstavil Miralem Hadžiselimović, prorektor za infrastrukturo UM.
126 milijonov ni dovolj
Za ambiciozen, na okoli 200 milijonov evrov ocenjen Innovum odmerjena evropska sredstva sicer ne zadostujejo, zato bodo gradili fazno. Ob tem rektor Zdravko Kačič državo poziva, naj v svojem proračunu odmeri več sredstev za infrastrukturo ter sprejme potrebno strateško odločitev in denar, za razliko do sedaj, tudi dejansko porabi v vzhodni regiji. "Ne moremo pristati, da je ta okvir (126 milijonov evrov, op. p) dovolj, ker to za nas ni dovolj. Tudi s strani vlade je treba podpreti načrt zato, da bo vzhodna regija stala in obstala. Negativni trendi so preresni, da bi jih lahko še naprej ignorirali," je poudaril Kačič.
"Negativni trendi so preresni, da bi jih lahko še naprej ignorirali"
Logika Innovuma je sicer v novogradnje, obnove in dograditve integrirati vrhunsko raziskovalno opremo, v Mariboru in drugih lokacijah vzhodne kohezije pa vzpostaviti Tehnološki inovacijski center, ki bo podpiral znanstveno raziskovanje in razvoj inovacij v podporo gospodarstvu ter tu obdržal kvalitetne kadre. Tehnološki inovacijski center se sicer že izvaja, so poudarili na univerzi. V okviru projekta RIUM, ki se pravkar zaključuje, so namreč nabavili za 29 milijonov evrov vrhunske raziskovalne opreme, ki že daje rezultate - k njim privablja raziskovalce s širšega območja, jih povezuje s podjetji ter med drugim daje inovativne rešitve.
