Jon Knez
Razstava, obogatena z besedili, fotografijami in predmeti prikazuje človekove pravice iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki so bile skozi 20. stoletje ljudem odvzete ali kršene iz različnih razlogov. Razstavo z naslovom Ste me hoteli videti strto?, Muzej človekovih pravic, bo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor danes ob 18. uri odprl ustavni sodnik Rajko Knez. Na ogled bo do novembra, nato jo bodo selili po pri razstavi sodelujočih muzejih, najprej v Koroški pokrajinski muzej.
Sodelovalo 20 avtorjev iz 14 muzejev
Direktorica Muzeja NO Simona Tripkovič je dejala, da je ideja za razstavo nastala pred več kot letom dni, ko je idejno zasnovo podala Aleksandra Berberih Slana, nekdanja direktorica, zdaj ravnateljica Muzeja mesta Zagreb. "Pod razstavo se podpisuje 20 avtorjev iz 14 muzejev in ustanov, ki so prispevali besedila, fotografije in predmete. Na ogled bodo tudi video in avdio zapisi. Na prvo mesto so postavljeni ljudje, ki so bili žrtve kakršnegakoli kršenja ali odvzema človekovih pravic ne glede na sistem in obdobje, v katerem so živeli. Pričnemo z obdobjem pred drugo svetovno vojno, veliko pravic je bilo seveda kršenih med vojno. Kljub deklaraciji o človekovih pravicah, sprejeti leta 1948, se s kršenjem ni končalo. Predstavljamo zgodbe ljudi, ki so jim bile odvzete, z rojstvom dane, pravice. Gre za izbrisane, begunce, Rome, istospolno usmerjene osebe," je še povedala direktorica.
"Ne gre zgolj za to, da podajamo zgodovino, ampak da ugotovimo, kaj lahko iz nje potegnemo"
Uroš Dokl, vodja pedagoškega programa v muzeju, kustos in soavtor razstave je poudaril pomen opozarjanja na pravice in svoboščine ter način, kako se na kršenja odzvati: "Razmišljati je treba, kako pristopiti k situaciji, kadar so svoboda, enakost in bratstvo ogroženi. Osnovna funkcija našega muzeja je, da po grozoti, imenovani druga svetovna vojna, postavi nove teme. Ne gre zgolj za to, da podajamo zgodovino, ampak da ugotovimo, kaj lahko iz nje potegnemo, da se kaj takega več ne bi ponovilo. Z veseljem bi govorili o zgodbah navdiha, a je teh vse manj. Aktivno se je treba pogovarjati in mlade soočati s tem, kaj jih čaka. Nadaljevali bomo z našim programom Muzej za mir, ki je namenjen osnovnim šolam, da bi mlajši lažje razumeli, kaj se dogaja okrog njih. Skušali jih bomo tudi nagovarjati, naj raziskujejo potenciale ustvarjalnosti kot odgovor na nasilna dejanja. Organizirali bomo konferenco za srednje šole Varnejši jutri se ustvarja danes. Prek zgodb bomo debatirali, kaj lahko naredimo v prihodnje drugače, da ne bomo ponovno postavljali istih stvari na police."
Kustosi sami izbrali teme
Idejna vodja razstave Berberih Slana je povedala, da so prvič človekove pravice izpostavili leta 2009 na eni od stalnih razstav, kar je bil nov pristop razmišljanja o drugi svetovni vojni, Dokl pa da je nato razvil program Muzej za mir, ki temelji na poudarku spoštovanja pravic.
"Logično razmišljanje je šlo v smeri, da bi lahko razstavo posvetili prav temu. Tudi na razstavi o orožju je pomembno izpostaviti, da orožje samo ni krivo, temveč so krivi ljudje, ki ga uporabijo. Sprva smo imeli idejo, da bi na razstavi bile le zgodbe iz našega muzeja, a je prevladalo mišljenje, da gre za univerzalno temo. Ker trenutno ne moremo iti v mednarodno zgodbo, smo se povezali z muzeji in ustanovami iz vse Slovenije. Kustosi so imeli možnost sami izbrati teme, ki jih želijo predstaviti. Zgodb bi, na žalost, lahko bilo na milijone. Izbranih je bilo tistih nekaj, ki so se prebile skozi sito," je še povedala Berberih Slana.
