Ped1ped za male in velike je avtorski glasbeni projekt Klemna Bojanoviča, 28-letnega skladatelja in folklorista iz Maribora, ki je v projektu uglasbil in priredil poezijo Nika Grafenauerja Pedenjped. "Želel sem narediti nekaj drugačnega, nekaj uporabnega. Začutil sem pomanjkanje kvalitetne glasbe za otroke in pomislil, da bi lahko temu področju nekaj prispeval," pravi Bojanovič, ki je pri snemanju sodeloval s pevko Mirjam Jelnikar in kitaristom Matijo Jelnikarjem, s katerima v živo nastopajo po vsej Sloveniji, predvsem na raznih festivalih.
Pesmi je poleg koncertov možno slišati tudi na youtubu, kjer je za vizualno podobo projekta poskrbela Tina Nagode, glasba pa je namenjena tako otrokom kot odraslim. Bojanovič, ki je sodeloval kot avtor dela glasbe tudi v junijski predstavi Akademske folklorne skupine KUD Študent Reka meni, da so rezultati projekta Ped1ped za male in velike, glede na to, da je v celoti izšel šele junija, zadovoljivi: "Koncerti so dobro obiskani, otrokom je na prvi pogled všeč, tudi odrasli uživajo." Promocijo v veliki večini izvajajo na družbenih omrežjih, s festivalskimi plakati in letaki, še vedno pa je po njegovem najboljša reklama od ust do ust.
Planinec, harmonikar in folklorist
Bojanoviča, ki je tudi pedagog na redno organiziranih seminarjih in delavnicah o ljudski glasbi v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), so že od nekdaj privlačile nekoliko bolj izstopajoče in manj utečene stvari. "Imel sem to 'srečo', da smo z družino planinci, od osnovne šole naprej igram klavirsko harmoniko in plešem v folklorni skupini - zaradi vsega tega pa v najstniških letih seveda postaneš predmet posmeha. Takrat sem se znašel v resni dilemi, ali naj se vsemu uprem in začnem igrati kitaro ter bobne ali pa naj vztrajam. In sem vztrajal," pripoveduje Bojanovič.
"Začutil sem pomanjkanje kvalitetne glasbe za otroke in pomislil, da bi lahko temu področju nekaj prispeval"
Folklora pomagala pri ustvarjanju glasbe
Bojanovič trdi, da mu njegova vloga v glasbeni skupini predstavlja nekakšen most med folklorno dejavnostjo, s katero se ukvarja že vrsto let, in avtorskimi projekti, ki so se šele dodobra zagnali. "Hkrati sta to zelo različni stvari, pa vendar sta si po drugi strani zelo podobni. Folklora je zelo pomembna dejavnost v mojem življenju, saj sem z njo doživel stvari, ki so me naredile takšnega, kot sem. Dobil sem priložnosti, da se priučim spretnosti in spoznam ljudi, ki mi še danes pomagajo pri ustvarjanju glasbe," pove Bojanovič, ki je svojo folklorno kariero začel v mariborskem Društvu za kulturno vzgojo Krog, v času študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa se je priključil Folklorni skupini Železničarskega kulturno-umetniškega društva (ŽKUD) Tineta Rožanca, znotraj katere deluje še danes; piše glasbo za posamezne koreografije ljudskih tematik in za večje folklorne predstave. Po njegovem je pri plesno-glasbenem ustvarjanju pogoj za uspeh ljubezen do glasbe, pomemben element pa je seveda tudi glasbena izobrazba, čeprav sam glasbene pedagogike, ki jo je začel študirati, ni dokončal. Glede na to, da članstvo mladih pri folklornih skupinah z leti upada, se Bojanoviču zdi, da je to v obdobju prenasičenosti trga s številnimi dejavnostmi za prosti čas popolnoma normalno: "Če bi se mladim folklora zdela popolnoma nezanimiva, vpisov preprosto ne bi bilo. Veliko je takšnih, ki so v folklornih skupinah, ker so imeli s tem stik že v otroštvu, veliko pa je tudi mladih, ki se prvič priključijo skupinam šele v študentskih letih iz gole radovednosti, in tisti so potem pogosto najbolj zagrizeni. Da je nekomu folklora lahko blizu, je pomembno, kako mu jo predstavimo. To opažam tudi pri projektu Ped1ped za male in velike; če starši otroku glasbo pokažejo z navdušenjem, bo to otrok na tak način najverjetneje tudi sprejel."
