Igor Selan
V mariborskem mestnem svetu so se v četrtek izrisali obrisi nove politične realnosti. In čeprav se danes marsikdo privoščljivo hahlja ob klofuti, ki so jo županu Arsenoviču primazali svetniki Gibanja Svobode v spregi z SDS in mu prizadejali prvi res pravi poraz v nekaj več kot štiri leta trajajoči politični karieri - do zdaj si jih je namreč bolj ali manj zadajal le sam -, razlogov za zadovoljstvo nima nihče. Kar namreč spremljamo zdaj, ni nič drugega kot nesposobnost preseganja majhnih razlik ob boju velikih egov, pri čemer bodo najkrajši konec potegnili občani. Mesto bo namreč, če ne bo v kratkem prišlo do iskanja vsaj minimalnih skupnih izhodišč, prihodnja štiri leta capljalo na mestu. Kar si ob že siceršnjem razvojnem zaostanku težko privošči.
Zato bi bilo prav, da Arsenovič čim prej pozabi svoj prvi mandat in si neha laskati, da so volivci mandat za vodenje mesta podelili njemu. To sicer drži, a drži tudi, da so ti isti volivci razmerja v mestnem svetu bistveno spremenili, pri čemer ima SDS od nedavne politične poroke s Kanglerjem celo isto število svetnikov kot župan, Svoboda pa le glas manj. Ker je možnost koalicije z SDS izključil, druge izbire kot partnerstvo s Svobodo Arsenovič torej nima. Zato bi bilo modro, če bi se ugriznil v jezik in ne prilival olja na ogenj, tudi ko ima prav.
Po drugi strani se bo tudi Svoboda morala sprijazniti z dejstvom, da so po združitvi Kanglerjevih z SDS šele tretja violina v mestu. Morda bi bilo za začetek dobro, da v stranki ugotovijo, kaj točno sploh želijo in nehajo prodajati vsebinsko prazne floskule o različnih vrednotah. In naj pri pogovorih o prihodnosti mesta vidijo širšo sliko in se ne spotikajo pri vejicah in pikah. Ob tem naj samorefleksija vsebuje tudi razmislek o ponavljanju napak svojih ad hoc predhodnikov SMC. Ker če kaj, potem volivci Svobodi vsaj za eno stvar niso dali mandata in to je paktiranje z SDS. Kako je končala SMC, vemo vsi.
S tem, ko so z dnevnega reda seje vrgli vse podražitve, svetniki občanom tudi niso naredili neke prav velike usluge, do podražitev bo namreč slej ko prej prišlo. Morda kakšna ne bo tako drastična, pa vendarle. Pričakovati namreč, da bo lahko občina sama pokrila inflacijo, višje plače, podražitve energentov in vsega drugega, je preprosto nerealno, proračun pač ni vreča brez dna. Poleg tega je za enormne dvige cen vrtcev, avtobusov, gondole in drugega sokriv tudi mestni svet sam. V Mariboru namreč prav vsaka podražitev, pa če zgolj za nekaj centov, mestni svet pripelje na rob živčnega zloma, blokade podražitev so folklora za poceni pridobivanje političnih točk. Zato so potem podražitve, ko do njih že pride, zmeraj tako drastične.
Čeprav bi morala tako Arsenovič kot Svoboda v korist mesta popustiti in stopiti korak nazaj, trenutno ni videti, da se bo petelinjenje v kratkem nehalo. Maribor je torej na dobri poti, da bo, kot že tolikokrat doslej, še enkrat več spotaknil samega sebe. Mi Ljubljane sploh ne potrebujemo, sami sebi smo največji sovražnik.
