Igor Selan
Po neuspelem poskusu odcepitve Malečnika od Mestne občine Maribor v letih 2021 in 2022 zdaj z odcepitvijo grozita še dve krajevni skupnosti. Novi punt se dogaja v Kamnici in Bresternici. Sodu je izbilo dno, da naj bi mestna uprava iz proračunov za letošnje in prihodnje leto umaknila vse investicije v obeh krajevnih skupnostih.
"Že pred prvim branjem je bilo za našo KS namenjenega zelo malo denarja, zdaj pa je za letošnje leto drobiž, za prihodnje leto pa nič. Ko nobene investicije ni v proračunu, nas to boli. Je pa res, da bo v Kamnici vloženih 500 tisoč evrov v Mariborski otok, od česar pa KS Kamnica nima nič," je na skupni seji obeh krajevnih skupnosti povedal predsednik KS Kamnica Simon Hauptman. Kot je še dejal Hauptman, so tako kot vsako leto mestni upravi poslali prioritetno listo investicij, med katerimi so na vrhu predvsem ceste (na Urban, glavna cesta skozi naselje ...), a da ta ni upoštevala nobene.
V centru se gradijo fontane, v Bresternici ni za ceste
Medtem so v Bresternici, kjer so že lani na zboru občanov zavrnili županove načrte o stanovanjski gradnji na območju nekdanjega motela, nezadovoljni zato, ker mestna uprava v proračun ni umestila sofinanciranja devet milijonov evrov vredne prenove glavne ceste skozi Bresternico (sofinancerski delež mariborske občine bi znašal 1,7 milijona), v okviru katere bi uredili tudi kanalizacijo in vodovod, ter splošnega pomanjkanja sredstev za vzdrževanje in novogradnjo lokalnih cest.
"Naša prioriteta ni ustanovitev občine, moramo pa o tem govoriti"
"Občina do nas v zadnjih letih kaže mačehovski odnos, pri čemer ne govorimo le o cestah, ampak tudi o investicijah v šole, vrtce ... In to med tem, ko se v centru gradijo fontane, promenade in podobno," pravi predsednik KS Bresternica-Gaj Primož Hedl.
Občina celo dodala denar za obe krajevni skupnosti
A sta direktor mestne uprave Srečko Đurov in vodja urada za komunalo Suzana Fras predstavila drugačno sliko. "Rečeno je bilo, da v proračunu za leti 2023 in 2024 ni nobenih investicij za Kamnico in Bresternico oziroma da so bila sredstva med prvim in drugim branjem odvzeta. Nič od tega ne drži. Celo nasprotno, dodali smo sredstva za vodovod Kozjak, za cesto na Žavcarjev vrh, za redno delovanje obeh KS, torej za ceste, pokopališča. Razumem, da bi želeli več, ampak občina je izrazito podfinancirana in sredstva so omejena," je povedal Đurov. In dodal, da je občina od direkcije za infrastrukturo prav te dni prejela predlog sporazuma o rekonstrukciji ceste Bresternica-Gaj-Jurij in da bo župan na proračunski seji 6. aprila z amandmajem predlagal sofinanciranje občine v višini 1,7 milijona evrov.
Seje se je udeležil tudi mestni svetnik Gibanja Svoboda Milan Lukič, ki je obžaloval, da so to informacijo prejeli tako pozno: "Obljubim, da bodo naši svetniki amandma, če bo vložen, podprli. Tudi sredstva v državnem proračunu so po mojih informacijah zagotovljena. Je pa dejstvo, da je mariborska občina podfinancirana, in s tem živimo že veliko let."
Podobne občine letno investirajo 600 tisoč evrov
Kljub pojasnilom Đurova so svetniki obeh krajevnih skupnosti izglasovali več sklepov, ki od mestne uprave zahtevajo, da v proračun do konca meseca uvrsti več komunalnih in cestnih projektov, v nasprotnem primeru bosta obe sklicali zbor občanov, na katerem bodo razpravljali o odcepitvi od Mestne občine Maribor. "Naša prioriteta ni ustanovitev občine, moramo pa o tem govoriti. Naredili bomo analize, izračune, koliko bo ostalo za investicije. Podobne občine, Selnica, Kungota ..., letno investirajo 600 tisoč evrov. Osebno se tega ne bi šel, a smo to dolžni krajanom," je povedal Hedl.
"Če se boste odločili za samostojno občino, je to vaša pravica. A odločitev obžalujemo. Če bi bil pokazatelj razvoja občin število občin, bi bilo Prekmurje najbolj razvita regija. Če pa je cilj, da se slabi mestna občina, potem je vaša odločitev prava," se je odzval Đurov.
Obe krajevni skupnosti skupaj sicer zasedata 34 odstotkov površine celotne občine, a imata le štiri odstotke krajanov. Teh je skupaj 4960, kar je le malenkost manj od osnovnega pogoja za ustanovitev občine, ki predvideva, da mora ta imeti vsaj pet tisoč prebivalcev.
