Gregor Grosman
Na letališču Edvarda Rusjana Maribor so danes izvedli prvi polet letala HY4 na električni pogon, ki ga poganja tekoči vodik, v katerem je sedela posadka. Kot je pojasnil prvi mož nemškega podjetja H2FLY Josef Kallo, so tekoči vodik doslej uporabljali zgolj droni v kombinaciji z motorjem na notranje izgorevanje, ki še proizvajajo emisije škodljivih dušikovih oksidov. Njihova rešitev pogonskega agregata v povezavi z električnimi gorivnimi celicami in tekočim vodikom pa je povsem brez škodljivih emisij. Najdaljši polet so izvedli v ponedeljek, ko je bil HY4 v zraku tri ure in eno minuto.
V nadgradnjo letala, ki so ga leta 2015 kupili od družbe Pipistrel, ki je v projektu Heaven eden izmed partnerjev, je H2FLY vložil štiri leta razvoja in doslej štiri do pet milijonov evrov. Projekt Heaven, katerega koordinator so, financira Evropska Unija, v kateri vlada po besedah Josefa Kalla veliko zanimanje za razvoj trajnostnega letalstva. Kot je pojasnil, je bilo v EU leta 2019 za 597,6 milijarde prometa ustvarjenega z leti, krajšimi od 2000 kilometrov. Prav v segmentu krajših potovanj vidi priložnost za letala na tekoči vodik, ki prinaša poleg ekološke še eno prednost - to je precej tišje delovanje in s tem manjšo hrupno obremenitev okolice letališč.
"Tehnologija je čistejša in tišja, trg obstaja. Naš cilj je dokazati, da celoten sklop deluje. Ponosen sem, da je skupini uspelo doseči ta mejnik," je v Mariboru povedal Kallo. H2FLY je sicer vodil načrtovanje arhitekture sistema gorivnih celic, zemeljske teste in testiranje integracije med pogonsko enoto in rezervoarjem za tekoči vodik.
Verjamejo v prihodnost vodika v transportu
Eksperimentalno štirisedežno letalo HY4 je bilo za potrebe testiranj predelano v dvosedežno. V drugi potniški kabini je bil nareč nameščen rezervoar iz aluminija in nerjaveče kovine, ki je hranil 12 kilogramov tekočega vodika. Rezervoar so izdelali pri podjetju Air Liquide advanced Technologies iz Francije. Direktor inovacij družbe Pierre Crespi je dejal, da verjame v prihodnost vodika v transportu in tudi v aviaciji. "Zgradili smo vse vodikove rezervoarje za evropske rakete," se je pohvalil, v okviru projekta Heaven pa so prvič namestili rezervoar s tekočim vodikom v komercialno letalo. V Maribor so pripeljali tudi sistem za točenje tekočega vodika, vgrajen v tovorno vozilo, ki ga bo za širšo uporabo potrebno nadgraditi in integrirati v letališko infrastrukturo. "Predstavljam si, da bo v prihodnosti tankanje vodika potekalo podobno kot danes goriva," je zaključil Crespi.
Pipistrel je v projektu Heaven imel pomembno vlogo. Prilagodili so ogrodja letala za integracijo rezervoarja za tekoči vodik in z njim povezanih sistemov. Vodili postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje testnega letenja na poskusnem letalu pri Upravi za civilno letalstvo Slovenije CAA. Analizirali rezultate testiranj ter jih vključili v študije o možnosti nadgradnje razvitega pogonskega sklopa na osnovi tekočega vodika za aplikacije na večjih letalih.
Česar ni mogoče kupiti, razvijejo sami
Cilj je namreč s čistim pogonskim sklopom opremiti letala za 40 potnikov. Trenutnih 120 kW električne moči bi morali povečati na vsaj 1,2, še bolje 2 megawatta, doseg iz obstoječih 1500 kilometrov pa podaljšati na vsaj 2000 kilometrov. H2FLY pri tem sodeluje s partnerji, komponente, ki jih ni mogoče kupiti na trgu, pa sami razvijajo. "Biti moramo konkurenčni letalom s fosilnimi gorivi," se zaveda Kallo, za razvoj prvega štirideset sedežnega letala na tekoči vodik, čemur nameravajo posvetiti naslednja tri leta, pa že imajo zagotovljeno finančno podporo v Nemčiji. Denar bo zagotovilo nemško ministrstvo za gospodarstvo in zasebni investitor, Pipistrel pa pri tem razvoju ne bo sodeloval.
Kallo, ki pohvali odprtost CAA za nove tehnologije, napoveduje, da bi lahko prva komercialna letala na tekoči vodik poletela leta 2030, veliko pa bodo morali delati tudi na implementaciji dovolj hitrih postopkov tega goriva in dobave tekočega vodika na letališča. Prepričan je, da bodo nova letala morala biti drugačnega videza. "Za hrambo tekočega vodika potrebujemo več volumna. Rabimo nove rešitve za okvirje letal, pojavili se bodo novi igralci na tržišču."
