Barbara Bradač
V prvi vrsti se soočajo s kadrovskim mankom, saj urgentna medicina ne pritegne množično diplomantov medicine, že zdaj pa je specialistov in specializantov v urgentnem centru premalo. Na aprilskem razpisu zdravniških specializacij so zanimanje za urgentno medicino ob 17 razpisanih mestih izrazili le trije kandidati.
Delo je nepredvidljivo, težavno, stresno in zaradi nepredvidljivih situacij zelo obremenjujoče, zaradi tega so zdravniki iz Urgentnega centra UKC Maribor Dragana Stojnić, Simon Ranfl in Metin Omerović pozvali odločevalce k enotnosti in kličejo k nujni, takojšnji ter sistemski pomoči, da bodo lahko opravljali svoje delo kakovostno in predvsem, "varno za bolnike in da sam zdravnik ne postane bolnik".
Omerović je izpostavil, da novih zdravnikov v urgentne vrste ne bo pritegnil le denar, pač pa predvsem razbremenitev, kajti pripad bolnikov, ki jih oskrbijo na urgenci, je vedno večji. Leta 2020 so na mariborski urgenci obravnavali 70.000 pacientov, lani že skoraj 110.000 ob istem ali celo manjšem številu zaposlenih. "Kar prinaša daljše obravnave, to pa bolj nervozne paciente in svojce, pri tem pa pride do verbalnega in drugega nasilja," je bil konkreten Simon Ranfl. Tudi prostori so neprimerni, premajhni. Želijo si še, da bi ljudje razumeli, da delajo najboljše za vsakega, zato so obravnave lahko dolge. Dragana Stojnić, ki se je zahvalila vsem zaposlenim za požrtvovalno delo, pa je dodala: "Če prideš na urgenco in nisi prvi na vrsti, je to sreča v življenju."
