Sanja Verovnik
Lansko leto je bilo za kmetijsko pridelavo ugodno, navajajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Obseg kmetijske proizvodnje se je po začasnih statističnih podatkih v primerjavi z letom prej povečal za 9 odstotkov, pri tem je bil obseg rastlinske pridelave večji za 15 odstotkov, obseg živinorejske proizvodnje pa le za odstotek. Dr. Blaž Germšek, predstojnik Infrastrukturnega centra Jablje Kmetijskega inštituta Slovenije, trenutno stanje v slovenskem kmetijstvu oceni kot zelo dinamično in negotovo. Opozori, da pridobljene zgodovinske izkušnje, utečene prakse ter osnovni poslovno-prodajni procesi praktično ne držijo več.
Kmetije se večajo
Povprečno kmetijsko gospodarstvo (KMG) v Sloveniji je pred dvema letoma po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije obdelovalo 7,1 hektarja kmetijskih zemljišč, kar je za četrtino več kot leta 2000 (5,6 ha/KMG). Velikostna struktura kmetijskih gospodarstev se izboljšuje, saj se je število gospodarstev, ki obdelujejo več kot 20 hektarjev kmetijskih zemljišč, glede na leto 2000 več kot podvojilo.
Dinamično in hkrati negotovo
Poleg otežene pridelave in s tem tudi prodaje se letos v delu države po njegovih besedah zelo pozna tudi močna suša, ki veliko kmetij, predvsem živinorejskih, postavlja v zelo negotov položaj. Zato Germšek ocenjuje, da je praktično nemogoče predvideti, kaj bo prinesel jutrišnji dan: "Izjemno težko je sprejemati poslovne odločitve o ukrepih, investicijah, razvoju in posodobitvah na kmetijskem gospodarstvu za naslednje mesece ali leta oziroma se odločati o preusmeritvah za povečanje dodane vrednosti kmetije ali kmetijskega podjetja." Večina kmetij je še vedno zelo odvisna od subvencij in brez njih enostavno ne more preživeti, opozori sogovornik, hkrati pa doda, da "so slovenski kmetje vajeni trdega dela za preživetje, ker kmetijstvo ni romantika in delo na kmetiji ni resničnostni šov". Pomembnost dobre in aktivne kmečke populacije ter zdravih kmetij se v državi, kot poudari, pokaže predvsem v kriznih časih, ko hrane iz uvoza primanjkuje.
Več zemljišč, namenjenih ekološkemu kmetovanju
V zadnjih letih je opazno zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, kar se kaže v racionalnejši rabi pesticidov in mineralnih gnojil, navajajo na Kmetijskem inštituti Slovenije. V splošnem se povečujeta tudi delež metuljnic v kolobarju in površina nekaterih manj zastopanih kmetijskih rastlin v setveni strukturi.
V letu 2020 so se znova povečale površine kmetijskih zemljišč, namenjene ekološkemu kmetovanju. Obsegale so nekaj več kot 52 tisoč hektarjev (10,8 odstotka vseh kmetijskih zemljišč), v njihovi strukturi pa močno prevladuje trajno travinje (80 odstotkov).
Kmetijsko panogo je treba revitalizirati
Stopnje samooskrbe, ki zaradi sprememb v obsegu pridelave in porabe med leti precej nihajo, so bile pred dvema letoma, kot navajajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, višje kot leto prej pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, mesu, mleku in medu, pri jajcih pa so ostale na ravni predhodnega leta. Domača proizvodnja, podobno kot v predhodnih letih, presega domačo porabo pri mleku (134 odstotkov), mesu govedi (107) in perutninskem mesu (111). Pri koruzi je stopnja samooskrbe prvič presegla 100 odstotkov in je znašala 116 odstotkov, kar je predvsem rezultat rekordne letine.
Germšek je odločen, da bomo morali za trajnostno in realno povečanje samooskrbe bolje in hitreje uvajati nove, sodobne tehnologije pridelave, robotizacijo, informatizacijo, pridelovanje v zaprtih prostorih in sodobne namakalne tehnike. Opozarja, da je treba slovensko kmetijstvo posodobiti na vseh področjih. "Za to pa potrebujemo znanja," poudari sogovornik. "Na državnem nivoju bomo morali revitalizirati kmetijsko panogo in jo uvrstiti med strateške panoge države ter povečati prenos realnega znanja. Okrepiti moramo prenos konkretnega znanja na kmetije, predvsem pa mislim, da morajo odločevalci bolj prisluhniti stroki in potrebam kmetij ter kmetijskih gospodarstev, ki večajo dodano vrednost."
Vpliv pandemije na kmetijstvo
Ekonomski rezultati kmetijstva so se v pandemičnem letu 2020 na skupni ravni izboljšali v primerjavi z razmeroma normalnim predhodnim letom, kažejo podatki Kmetijskega inštituta Slovenije. Neto dodana vrednost kmetijstva se je v primerjavi z letom 2019 realno povečala za 11 odstotkov, faktorski dohodek pa je realno zrasel za okoli 5 odstotkov. Ob realno nespremenjeni vrednosti kmetijske proizvodnje (okoli 1,4 milijarde evrov) in hkrati nižji vmesni potrošnji je faktorski dohodek znašal okoli 571 milijonov evrov oziroma skoraj 7500 evrov na polnovredno delovno moč. "Povečanje dohodkov v slovenskem kmetijstvu v primerjavi s predhodnim letom je predvsem posledica večjega fizičnega obsega rastlinske pridelave, pa tudi malce večjega prirasta v živinoreji in nižje vmesne potrošnje, kljub nižjim cenam pri vseh pomembnejših proizvodih in skupinah proizvodov," navajajo na inštitutu.
Ključ do povečanja samooskrbe
Rezerve za večjo samooskrbo vidi predvsem v boljši in hitrejši implementaciji novega znanja in pridelovalnih tehnologij, saj je to ključ do povečanja samooskrbe ob hkratnem manjšem okoljskem vplivu. "Sedaj, ko je agronomska znanost zelo napredovala, poznamo tehnologije, ki lahko zagotavljajo bolj stabilne pridelke in zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na naravo in naravne vire," je prepričan Blaž Germšek.
