Kultura

(V SPOMIN) Darja Kramberger (1932–2022)

Dragica Turjak
17.11.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Darja Kramberger 
Branimir Ritonja

Darja Kramberger, rojena Ostrouška, se je rodila 14. februarja 1932 v Vranju. Po maturi na Prvi gimnaziji v Mariboru je študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1956 diplomirala na oddelku za svetovno književnost in literarno teorijo. Slovenščino je nato poučevala na Srednji ekonomski šoli in na učiteljišču v Mariboru in bila leta 1961 izvoljena za predavateljico višje šole na tedanji Pedagoški akademiji v Mariboru. Predavala je metodiko pouka slovenskega jezika. Več let je bila zunanja sodelavka zavoda za prosvetno pedagoško službo kot strokovna svetovalka za slovenski jezik.

V nekdanji Mestni knjižnici se je na povabilo takratnega ravnatelja Ignaca Kamenika zaposlila 1. septembra 1970 kot vodja pionirskega oddelka in takrat se je dokončno zapisala bibliotekarski stroki. Posebno jo je pritegnila mladinska književnost in vse, kar je bilo povezano z mladimi bralci. Uvedla je ure pravljic, bogato razstavno dejavnost, predstavitve slovenskih ilustratorjev, pisala je bilten Knjižni razgledi.

Leta 1971 je bila soustanoviteljica in prva urednica revije Otrok in knjiga, ki jo je razvila v prvo in še danes edino specialno revijo za področje mladinske književnosti, s knjigo povezanih medijev in mladinskega knjižničarstva v Sloveniji. Poskrbela je za široko strokovno afirmacijo revije, za kar je tudi prejela Bevkov kipec.

V letih od 1980 do 1990 je bila ravnateljica Mariborske knjižnice in v tem času nenehno skrbela za njeno strokovno rast. Uvajala je nove vsebinske in organizacijske koncepte. Z racionalizacijo poslovanja in inovativnimi pristopi na področju notranje organizacije je knjižnico uveljavila kot zgledno in napredno ustanovo. Idejo mariborske bibliotekarske stroke o enoviti in profesionalni mreži knjižnic na celotnem območju takratnega mariborskega okraja, ki so jo postavili vizionarski knjižničarji z dr. Brunom Hartmanom in Ignacem Kamnikom na čelu, je dosledno izpolnjevala z utrjevanjem in širjenjem mreže knjižnic, zagotavljanjem prostorskih in tehničnih pogojev ter strokovno urejenimi krajevnimi knjižnicami ali z uvedbo bibliobusa, kjer pogoji za vzpostavitev knjižnice niso bili dozoreli. Zavzeto je reševala prostorsko problematiko in pridobila nove prostore za knjižnice Lovrenc, Hoče, Šentilj, Pobrežje, Pekre in Nova vas. Zavzemala se je za prehod na računalniško podprt sistem poslovanja knjižnice, za načrtno nabavno in kadrovsko politiko ter za permanentno izobraževanje zaposlenih. Njen koncept in njena razmišljanja so bili nastavek za uspešno delovanje mnogo let naprej in so kasneje v nekih novih pogojih delovanja obrodili tudi uresničitev ideje o vzpostavitvi sistema vodenja kakovosti. Tudi zaradi teh trdnih temeljev smo kakovost in družbeno odgovornost do vseh v našem okolju vgradili v poslanstvo Mariborske knjižnice. Vse, kar delamo danes, ima korenine v zasnovah, ki jih je postavila v svojem času Darja Kramberger.

Poleg strokovnega in organizacijskega dela v knjižnici se je posvečala tudi povezavam knjižnice z drugimi sorodnimi institucijami. Imela je dobre strokovne povezave s knjižnicami po Evropi. Predavala je na seminarjih za knjižničarje in poučevala predmet knjižničarstvo in knjigotrštvo na Srednji šoli pedagoške in kulturne usmeritve. Ustanovila je aktiv šolskih knjižničarjev in s strokovnimi prispevki sodelovala na posvetovanjih. Skozi leta je ustvarila bogato publicistično delo in obsežno bibliografijo. Za delo na knjižničnem področju je prejela Čopovo diplomo ter ob Bredi Filo in dr. Brunu Hartmanu leta 1998 postala častna članica Društva bibliotekarjev Maribor, posebno ponosna pa je bila na naziv častne članice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki ga je prejela malo pred svojim 80. jubilejem.

Darja Kramberger je v Mariborski knjižnici, v slovenskem knjižničarstvu in med svojimi sodelavci pustila globoko sled. Zapisala se je v zgodovino Mariborske knjižnice in mesta. Bila nam je učiteljica, mentorica, gospa prodornih misli in naprednih stališč, zahtevna do sebe in do drugih, brez popuščanja. S svojim zanosom, vztrajnostjo in delavnostjo nam je vcepila pripadnost knjižnici, da smo zdržali tudi najbolj naporna leta v pričakovanju rešitve za novo osrednjo knjižnico, ki je bila tudi že na njeni agendi nalog toliko let nazaj. Prepričana sem, da tudi ona ne bi odnehala in bi se za knjižnico borila do zadnjega diha. Zdaj se uresničujejo njene in naše sanje, sanje mnogih Mariborčanov in Mariborčank. Seme je posejala Darja Kramberger, za kar smo ji globoko hvaležni in nam je v veliko čast, da smo bili "njeni".

V petek zvečer se je Darja poslovila. Naj počiva v miru.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?