
Pekarna Magdalenske mreže naseljuje nov prostor na Trgu revolucije 9 v Mariboru. Imenujejo ga Obrat, namenjajo pa ga umetnosti in participaciji mladih. V Obratu bodo izobraževanja, posveti, gledališke vaje, vizualne in avdiovizualne vsebine ... Mednje sodijo razstavne in diskurzivne predstavitve rezidenčnih avtorjev programa Soba za goste/GuestRoomMaribor, velik del pa je namenjen animaciji, saj so tudi organizatorji festivala stop motion animacije Stoptrik in so razstavni in pedagoški projekti s tega področja torej organsko nadaljevanje dejavnosti, razloži kustosinja in producentka Lucija Smodiš. Eno razstavo na leto so posvetili tudi stripu, pri čemer tradicionalno sodelujejo s Stripburgerjem, pionirjem in zdaj že starosto neodvisnega stripa pri nas.

S temi vsebinami so več kot deset let naseljevali Galerijo K18, od lani so gostovali v Vetrinjskem dvoru, zdaj pa so na razpisu pridobili nove prostore. Za prvi razstavni projekt so združili oba medija, animacijo in strip. Z razstavo praznujejo slovensko polnoletnost izhodiščno italijanskega izobraževalno-razstavnega projekta Živel strip! Živela animacija! Slovenska partnerja sta Animateka in Stripburger, razstava pa ima letos prvič premiero v Mariboru. Ustvarjalca v fokusu sta slovenski avtor animiranih filmov Timon Leder in italijanski stripar Romeo Toffanetti.
Obiskovalci razstave se lahko res podrobno seznanijo s procesom nastanka animiranega filma Timona Ledra Podlasica (2017), manjši segment postavitve pa je posvečen tudi njegovi najnovejši animirani stvaritvi z naslovom Mišja hiša (2022).
Zdaj so slovenski filmi najbolj uspešni v animiranem žanru. Domet igranih filmov je večji, najbolj relevantne nagrade pa dobivajo animirani filmi
Timon Leder o animiranem filmu in razstavljenem ustvarjalnem procesu: "Da nastane enajstminutni animirani film, delam približno dve leti, ob meni pa dela še pet ljudi. Proces sem poskušal opisati za otroke in za njihove starše. Na razstavi lahko vidijo posamezne dele procesa, a ne na suhoparen šolski način, bolj skozi igrivost, ki jo mi doživljamo pri vsakodnevnem delu." O produkcijskih pogojih v Sloveniji pravi, da so pač sorazmerni z velikostjo tržišča, a da, zlasti od pandemije, veliko animatorjev dela - na daljavo - tudi za tuje naročnike. "To področje se v Sloveniji premika počasi. Če želiš narediti nov korak, ga moraš sam dofinancirati in pripraviti teren." Vendar se je po praznini, ki je nastala s prekinitvijo jugoslovanskega animiranega prostora, po letu 2000 z Animateko in drugimi pobudami začela animacija spet hitreje razvijati. "Zdaj so slovenski filmi najbolj uspešni v animiranem žanru. Domet igranih filmov je večji, najbolj relevantne nagrade pa dobivajo animirani filmi. Urška Djukić je kot prva slovenska avtorica dobila evropsko filmsko nagrado za Babičino seksualno življenje." Izpostavi, da je Urška Djukić študirala na Akademiji umetnosti v Novi Gorici, kjer sam uči risanje pri študijskem programu animacije.

Romeo Toffanetti je predstavljen z dvema stripoma, Nathan Never in Shriver in Kowalski. Nathan Never je ljubiteljem stripa dobro znan. Izhajati je začel leta 1991 in kmalu postal ena vodilnih serij popularnega italijanskega stripa s kar 300.000 izvodi mesečno. "Dogajanje je postavljeno v bližnjo prihodnost, po pretresih, ki so se zgodili leta 2024, scenarij pa spominja na film Blade Runner tudi zato, ker so se avtorji glavnega junaka Nathana Neverja, posebnega agenta agencije Alpha, ki se bori proti kriminalu, navdihovali v likih, kot je Rick Deckart iz Blade Runnerja," je pojasnjeno ob razstavi. Gledalec bo med futurističnimi prostori v njegovem stripu prej ali slej naletel tudi na znane vedute - če že ne bi prepoznali tržaške Piazze Unita, skoči iz stripa tudi ljubljanski zmaj, poseben hommage pa dobi Tromostovje, ki je striparju, kot pove Katarina Mirović iz Stripburgerja, posebno všeč. Shriver in Kowalski je novejši strip, naslovna junaka pa sta (avtorjeva) psa. Ko sem v četrtek zvečer, ko je bila v Obratu otvoritev, prišla na razstavo, Toffanettija ni bilo več, pred razstavnim prostorom naj bi bil malo pred tem namreč zagledal čisto takšnega psa, kot je njegov, in mu seveda sledil.

Razstava je na ogled do 17. februarja, in sicer ob delavnikih med 13. in 18. uro. Zelo poučna je za vse starostne skupine, posebej pa so povabili mlade, ki jim razstava lahko služi kot odlična učna ura in inspiracija. Zastavljena je pedagoško in pričakujejo tudi šolske skupine. Organizirali pa bodo tudi izobraževanje za pedagoge.
Osebna izkaznica
Timon Leder (1986) se je po diplomi dodatno izobraževal na francoski šoli za animacijsko režijo La Poudrière in na pariški ESAG Penninghen. Ustvaril je devet kratkih študijskih animiranih filmov in sodeloval pri mnogih drugih. Med drugim poučuje na Akademiji umetnosti v Novi Gorici, pri svojem Zavodu Dagiba vodi redne tečaje in daljše delavnice animiranega filma za otroke in odrasle. Vodi tudi izobraževanja za pedagoge.
Romeo Toffanetti (1963) je risar, slikar in režiser, ki se je v Buenos Airesu rodil italijanskim izseljencem. Leta 1989 je začel sodelovati z založnikom Sergiom Bonellijem in kot risar vstopil v ekipo, ki snuje stripovske prigode Nathana Nevera. Poleg risanja se ukvarja tudi z režijo in scenaristiko: ustvaril je več (kratkih) filmov in zanje prejel tudi več mednarodnih nagrad, ob tem pa ustvarja videospote za klasično glasbo.