Kultura

(OTVORITEV RAZSTAVE) Maribor. Slike iz Abesinije

P. V.
18.11.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Matija Brumen, Grm Tezno, 2011, barvna fotografija, brizgalni tisk na papirju
Matija Brumen

Matija Brumen je na likovni sceni prisoten že dobri dve desetletji, v Mariboru pa se s samostojno razstavo predstavlja tretjič. Njegova serija z naslovom Maribor, ki jo je zastavil leta 2012, je delo v nastajanju. V njej se fotograf, ki se občasno vrača v mesto svojega otroštva, že polnih deset let posveča nočnim motivom mesta, sporočajo iz UGM.

Avtor pravi, da je ob ustvarjanju te serije pogosto imel v mislih roman Severni sij Draga Jančarja. Romaneskni prostor je tudi barakarsko naselje, imenovano Abesinija, ki je tudi v resnici obstajalo. "To revno, skrivnostno in zanemarjano naselje naseljujejo ljudje, ki, kot pravi Drago Jančar, 'hodijo po neznani deželi zgolj zato, ker imajo terro incognito v sebi'. In to terro incognito (lat. nepoznana dežela) nosi v sebi tudi samo mesto. Matija Brumen s serijo Maribor stke otipljivo povezavo tako z delom mariborske zgodovine kot tudi s specifičnim geniusom loci mesta, vendar pa umetniška prezenca podob daleč presega lokalno okolje," je ob razstavi zapisala kustosinja Andreja Borin.

Zapisala je še: "Noč je čas, ki predrugači vidno realnost in doda drugačno dimenzijo. Fotografije Matije Brumna razkrivajo nepoznano in samosvoje bivanje mesta: stavb, prizidkov, barak, ulic, mostov, prehodov in podhodov, tu in tam tudi osamelih dreves. To je svet brez ljudi, njihovo odsotno prisotnost zaznavamo le preko sledov, ki so jih zapustili. Specifično občutenje, ki veje iz njegovih fotografij, ni vezano le na Maribor. Podobne fotografije bi lahko bile posnete tudi drugje, a je v tem mestu očitno nekaj, kar so prepoznali tudi drugi ustvarjalci. Podobno predmestno motiviko in podobno 'štimungo' trpke osamljenosti in zapuščenosti sta v sedemdesetih letih 20. stoletja, denimo, zasledovala tudi fotografa Ivan Dvoršak (1934–2013) in Zmago Jeraj (1937–2015). V njunih podobah iz časa Mariborskega kroga čas stoji ali pa teče z milimetrsko počasnostjo (če povzamemo Aleksandra Bassina) in v podobno časovno kapsulo so ujete tudi podobe Matije Brumna." Razstava bo na ogled do 7. januarja 2023. 

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?