Nasilje v odtenkih Mesečine

Matic Majcen
26.10.2018 16:51

Filmska kritika: Debitantski režiser Darko Štante s filmom Posledice pokaže, da je z zgledovanjem po ameriških neodvisnih filmih mogoče tudi pri nas posneti mednarodno primerljiv izdelek.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
"Obrazna izraznost Mateja Zemljiča v vlogi težavnega, a nežnega Andreja se kaže kot kombinacija džokerjevske navihanosti Jureta Ivanušiča in filozofske otožnosti Bergmanovega igralca Gunnarja Björnstranda."
Demiurg

Pojem nizkoproračunskega filma je eden najbolj relativnih konceptov v svetu filma. Vzemimo film, kakršen je Mesečina Barryja Jenkinsa, lanski dobitnik oskarja za najboljši film. S štirimi milijoni dolarjev končnega proračuna mu v ZDA brez sence dvoma nadenejo oznako nizkoproračunskosti, medtem ko v Sloveniji ta vsota predstavlja nič manj kot celoletni proračun Slovenskega filmskega centra. Če bi v Sloveniji posneli film s takšnim proračunom, bi v trenutku obveljal za najbolj razkošen in ekscesen film v zgodovini naše kinematografije.
Režiser Darko Štante v svojem debitantskem filmu Posledice pokaže, da zelo dobro razume relativnost teh kategorij in da ključ do takšnega filma, kakršen je Mesečina, sploh ne leži nujno v višini proračuna. Kategorija "nizkoproračunskega filma" namreč vsebuje tudi vrsto pripovednih, estetskih in tehničnih kodov, ki jih je mogoče preprosto posnemati, s tem pa potencialno posneti izdelek, ki bo lahko vsaj na videz enakovredno konkuriral prebijajočim filmom iz angleško govorečega sveta.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.