Najc Kamplet drugonagrajenec prestižnega tekmovanja Hans von Bülow

Med 4. in 18. majem je bilo v nemškem Meiningenu 4. mednarodno pianistično tekmovanje Hans von Bülow. Poimenovano je po eni najmarkantnejših osebnosti v svetu klasične glasbe, po nemškem dirigentu, virtuoznem pianistu in skladatelju Hansu von Bülowu (1830-1894), ki je bil eden najbližjih sodelavcev Richarda Wagnerja in učenec Franza Liszta, s čigar hčerjo Cosimo je bil tudi poročen. Kasneje ga je zapustila zaradi Wagnerja. Prav von Bülowu je posvečen znameniti 1. koncert Petra I. Čajkovskega v b-molu. Premierno je von Bülow v Berlinu izvedel dela, kot je na primer Lisztova sonata v h-molu, in kot prvi pianist na svetu je javno izvedel vseh 32 sonat Ludwiga van Beethovna. Bil je eden prvih evropskih glasbenikov, ki so bili na turneji po ZDA. Bil je tudi pronicljiv in duhovit glasbeni novinar. Umrl je v Kairu 64-leten.

Mednarodno klavirsko tekmovanje Hans von Bülow organizira nemško mestno okrožje Schmalkalden - Meiningen pod glavnim pokroviteljstvom znane publicistke, dramaturginje in direktorice festivala dr. Nike Wagner. Prejšnje edicije tekmovanja so bile v letih 2012, 2015 in 2018. Pred dvema letoma je organizacijo tekmovanja prevzel Konservatorij Maxa Regerja, Muzeji Meiningen in Državno gledališče Meiningen pa so partnerji.

Na letošnje tekmovanje je bilo prijavljenih 117 pianistov iz 34 držav z vseh celin in po predizboru, ki je potekal prek poslanih posnetkov, je bilo v Meiningen povabljenih 28 pianistov, starih med 18 in 32 leti. Na tekmovanju je bil kot edini Slovenec vrhunski mariborski pianist Nejc Kamplet in dosegel je izjemen uspeh. Podeljene so bile tri glavne nagrade: prvo je osvojila že svetovno uveljavljena pianistka Rachel Breen iz ZDA, drugo nagrado je prejel Nejc Kamplet, tretjo pa Masaharu Kambara iz Japonske.

Ob profesionalni je še kategorija juniorjev (13 let in manj); zmagal je Jeffrey Dong iz Avstralije, v kategoriji od 14 do 17 let pa Kitajec Tantan Wang. Posebna kategorija je tudi dirigiranje s klavirjem, letošnji zmagovalec je Nemec Aurel Dawidiuk.

Kot je takoj po tekmovanju Nejc Kamplet povedal za Večer, je najprej igral 40-minutni recital v prvem krogu, v katerem je vsak od tekmovalcev moral odigrati eno izmed 32 Beethovnovih sonat (igral je opus 106); nato je bil ob enajstih drugih tekmovalcih uvrščen še v drugi krog, kjer je izvedel 50-minutni recital, v katerega so morali obvezno vključiti tehtnejšo skladbo iz obdobja romantike (poleg Chopinovega nocturna op. 48, št. 1 je igral še Lisztovo sonato v h-molu in Bartokovo suito Na svobodi). Sledil je še finale, v katerega so se uvrstili štirje pianisti in v katerem se je ob spremljavi Dvornega orkestra iz Meiningena (gre za enega najstarejših in najtradicionalnejših orkestrov v Evropi) predstavil z Griegovim klavirskim koncertom v a-molu.

"Izmed vseh nagrajenih sem prejel najvišje število dodatnih nagrad: nagrado za najboljšo izvedbo dela L. van Beethovna, štipendijo sklada Richarda Wagnerja in povabila za izvedbe več recitalov v prihodnji koncertni sezoni v nemških mestih Berlin, Siegen, Meiningen, Nürnberg idr." je povedal Kamplet. Celotno tekmovanje je ocenjevala sedemčlanska žirija svetovno uveljavljenih in priznanih pianistov - Christian Wilm Müller iz Nemčije, Ewa Poblocka iz Poljske, Martin Hughes iz Velike Britanije, Henri Sigfridsson iz Finske, Sontraud Speidel iz Nemčije, Paul Rickard-Ford iz Avstralije in Hélène Tysman iz Francije.

"Občutek, ko mojo vseživljenjsko predanost klavirju in klasični glasbi prepoznajo v najširšem duhu oblikovani in izpopolnjeni umetniki svetovnega kova, je seveda povzdigujoč in izredno vzpodbuden. Hkrati pa prinaša tudi dodatno odgovornost, saj ob opazovanju svojega umetniškega dozorevanja občutim neke vrste novo dolžnost - še bolj predano deliti soljudem in širši družbi vse ponotranjene lepote najvišjih glasbenih idealov, ki jih odkrivam v največjih stvaritvah tako imenovane zahodnoevropske kulturne dediščine.

Nekajkrat sem že omenil, da v umetnosti nikoli ne tekmujem z drugimi glasbeniki, temveč zgolj sam s sabo, z željo po stalnem prepoznavanju svojega napredka. Omenjeno tekmovanje (in vsa dosedanja) dojemam bolj kot festival oziroma praznovanje klasične glasbe in v veliko veselje mi je, da se lahko osebno zbližam z drugimi sodelujočimi in delim svoje dosedanje življenjske izkušnje. Tokrat sem se najbolje razumel oziroma največ naučil prav od zmagovalke Rachel Breen, katere igranje me je nad vsemi pričakovanji navdihnilo in tudi najino osebnostno razumevanje je v moji duši sprožilo razvoj novih perspektiv na umetnost in zvok. Največ pozornosti posvečam prav slednjemu: veliko raziskujem različna psihološka doživljanja nastanka in trajanja samega zvoka, torej predvsem njegovega vpliva na poslušalčevo čustveno stanje. Vsako novo okolje, v katerem imam priložnost igrati, ustvarja nove občutke in zagotovo bo tudi to v Meiningenu še dolgo odzvanjalo v mojih interpretacijah," je po velikem uspehu, primerljivem s srebrno medaljo na olimpijskih igrah, povedal Nejc Kamplet.

Kot je zapisal v kulturni prilogi Freie Welt Peter Lauterbach, predstavlja mednarodno klavirsko tekmovanje tisto, v čemer Meiningen vedno znova blesti: "Je iskra, začetek, ideja. Tako je bilo za Bülowa, Regerja, Straussa, tako je bilo tudi za Kirila Petrenka." Naj bo tako tudi za Nejca Kampleta.

V Mariboru ga bomo lahko občudovali v okviru Festivala Lent 23. junija, ko bo v dvorani Union izvedel recital in med drugimi deli izvedel tudi Lisztovo sonato, s katero je očaral na tekmovanju v Meiningenu.