
Akademski slikar Bogdan Čobal je osemdesetletnico praznoval 19. avgusta lani. In če ne prej, smo se vsaj takrat vprašali, kako je mogoče, da slikar z Glazerjevo nagrado za življenjsko delo še nima svoje monografije. Zdaj jo je dobil. Ampak seveda, dobil jo je tako oziroma takšno, kot se zanj spodobi - se pravi drugačno. V torek je bila v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor predstavitev Monografske mape Bogdana Čobala.

Monografska mapa je škatla, magic box, je na predstavitvi rekla umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Sestavljena je iz "prenosljivih in zaključenih celot - vsaka ima svojo težo in vsaka ima svoj pomen". V njej je tudi knjiga, in to vsebinsko bogata. Avtobiografskemu zapisu slikarja sledi temeljita študija celotnega opusa, ki jo je prispeval Mario Berdič Codella, tej pa intervju z umetnikom, ki sta ga naredili Simona Kostanjšek Brglez in Nika Vaupotič. Vsa besedila so prevedena tudi v angleščino in pospremljena s fotografskim albumom. Reprodukcij (z izjemo črno-bele reprodukcije avtoportretnega Diptiha) v knjigi ni, so pa v škatli. 83 jih je, vsaka na svojem listu. Številka ni posebej pomenljiva, pravi slikar, toliko se jih je prebilo skozi tehnične ovire. Prav tako ne gre za enakomeren izbor iz celotnega obdobja, temveč za tisto, kar se "mu je utrnilo", torej za utrinke. Lastniki mape, ki je izšla v 200 oštevilčenih in podpisanih izvodih, si lahko tako poljubno postavljajo/sestavljajo svoje razstave del Bogdana Čobala. Na naslovnici je (absolutno prepoznavna) senca, slikar odločitev zanjo utemeljuje s Tagorejem: Kar si, ne vidiš; kar vidiš, je tvoja senca.


Slikar je na predstavitvi strnjeno še enkrat prehodil postaje na svoji poti, od prvih učiteljskih pripoznanj preko učiteljišča, akademije, poučevanja, dela v reklamnem oziroma aranžerskem poslu in na koncu spet akademije oziroma fakultete, le da tokrat v vlogi predavatelja. Anamarija Stibilj Šajn pa je poudarila, da je Bogdan Čobal ob vsem pedagoškem in drugem delu, ki se mu je temeljito polno, ustvaril izjemen opus. "Imel je čas, ker si ga je vzel, ker je hotel slediti notranji vokaciji."
Posebna pa ni le variacija monografskega žanra, temveč tudi njen založnik. Dušan Hedl, direktor in glavni urednik Kulturnega centra Maribor, prav s to mapo začenja še eno založniško zgodbo, reče se ji Založba Hedl.
V Likovnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor so ob tej priložnosti odprli razstavo del Bogdana Čobala. Vsa dela so iz Zbirke Umetnostne galerije Maribor, torej gre za že izbrana najboljša dela tako rekoč, in sicer iz obdobja med letoma 1975 in 1995. V imenu galerije je o slikarju spregovorila Breda Kolar Sluga, v imenu knjižnice pa je nastopila dr. Vlasta Stavbar.
Na ogled so slike in litografije iz treh likovnih ciklov: Predeli, Likovni citati in Povratek k jedru. S temi cikli si je umetnik na slovenski likovni sceni pridobil sloves izjemnega in kakovostnega slikarskega in grafičnega ustvarjalca, je v razstavnem listu zapisal Mario Berdič Codella. Na odprtju razstave pa je poudaril predvsem, da prijateljevanje med umetnikom in kritikom ni incestuozno razmerje.


Dogodek je bil odlično obiskan, prišli so slikarjevi vrstniki, slikarjevi kolegi in univerzalni ljubitelji umetnosti in spremljevalci kulturnih dogodkov. Predstavitveni del je moderiral dr. Matjaž Duh, živahen ritem in ton pa mu je dal Kontra kvartet. Mojster Čobal pa se seveda ni pustil samo častiti, ampak je bil izvrsten gostitelj: prav vsakogar je bil pripravljen popeljati po razstavi in mu razložiti slike in litografije. Organiziral pa je tudi razdeljevanje reprodukcij in loterijo, na kateri si lahko zadel monografsko mapo in še podpisano grafiko. Ena podpisana grafika je tudi v vsaki mapi.