Kultura

(FILMSKA KRITIKA) Obračun z mizoginijo

Matic Majcen Matic Majcen
19.11.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Igralka Zar Amir Ebrahimi je za svojo vlogo prejela nagrado za najboljšo igralko v Cannesu.
Liffe

Že od srede septembra je Iran v protestniškem vretju, po tem, ko je ob očitnem nasilnem ravnanju policistov v zaporu umrla 22-letna Mahsa Amini. Podatki o več kot 250 ubitih in 15 tisoč aretiranih dobro pričajo, da je to prelomen dogodek za tamkajšnjo družbo. Včasih kakšen popkulturni izdelek povsem nehote ujame in opiše aktualni zeitgeist določene družbe. Letos se je to zgodilo s filmom Sveti pajek (Holy Spider, 2022) iransko-danskega režiserja Alija Abbasija. Po tem, ko je film ob premieri v Cannesu požel obilo pozornosti zaradi pogumne obravnave mizoginije v Iranu, mu je bila le nekaj dni kasneje po nagradi za glavno igralko Zar Amir Ebrahimi mednarodna pozornost še dodatno zagotovljena. Ravno v dneh, ko protesti v Iranu še trajajo, pa je zdaj film prišel tudi na slovenska platna.

Abbasi je film posnel po resničnem dogodku, ki je zaznamoval tudi njegovo videnje sodobnega Irana. V letih 2000 in 2001 je v mestu Mašhad na severovzhodu države lokalni gradbinec in družinski oče Saeed Hanaei ubil 16 žensk. Vendar pa Hanaei, ki je tudi sam odrasel v družini, zaznamovani z nasiljem, svojih umorov ni prikrival, temveč jih je obelodanjal lokalnemu časopisu in je uredniku jasno razložil motiv za njimi. Možakar si je namreč za cilj zadal očistiti mesto "nesnage" v obliki prostitucije in mamil, zato so bile njegove žrtve izključno spolne delavke. Kot je razložil sam, je sam sebe dojemal kot podaljšano roko boga.

V filmu zgodbo spremljamo preko novinarke Rahimi (Zar Amir Ebrahimi), ki poskuša stopiti na sled serijskemu morilcu. Vendar pa fokus ni samo na kriminalni zgodbi o lovu na morilca, temveč je to bolj povod za seciranje skrajno konservativne miselnosti v iranski družbi, ki je imela kar nekaj težav z odkritim obsojanjem Hanaeievih dejanj. Skratka če smo na zahodu vendarle morali biti že kar malo sprevrženi, če smo hoteli sprejeti dejanja Johna Doeja (Kevin Spacey) v motivično zelo podobnem filmu Sedem (Seven, 1995) Davida Fincherja, ta prezrcaljena slika tovrstnega morilca v iranski družbi zelo dobro sovpada s tamkajšnjimi prevladujočimi nazori.

Abbasi je zgodbo pričakovano umestil v tradicionalen žanrski okvir, vendar pa se ravno zaradi širšega sociološkega interesa glavnina skriva v tistih prizorih vmes, ki nam preko majhnih dejanj in dialogov orisujejo radikalno drugačno miselnost tamkajšnje družbe. Ob vseh teh fascinantnih vpogledih, ki jim status resničnega dejstva daje dodatno veljavo, pa se vendarle postavlja vprašanje, v kolikšni meri gre dejansko za povsem kredibilno analizo in ali nismo pravzaprav priča že kar zelo direktnemu zahodnemu pogledu na to islamsko državo. Na to niti ne namiguje toliko dejstvo, da Abbasi že dolga leta živi na Švedskem in Danskem ter da so tudi film snemali zunaj Irana, v Jordaniji. Bolj v oči bode režiserjeva nagnjenost k eksploataciji, ki jo je pokazal že v prejšnjem filmu Meja (Gräns, 2018) in ki kaže, da se režiser za posredovanje svojega sporočila izrazito zanaša na eksplicitne prizore spolnosti in nasilja, ki ju vendarle prepoznavamo kot izrazito zahodnjaško tendenco. To seveda ne izpodbija veljave filma Sveti pajek, ki se ponaša z dovolj univerzalnim argumentom, da ga je zlahka sprejeti, vseeno pa je kritiko iranske države mnogo lažje sprejeti iz rok filmarjev, kot sta Mohammad Rasoulof in Džafar Panahi, ki opozicijske poglede na lastno kulturo udejanjata od znotraj. Film Sveti pajek se tudi zaradi tega gleda predvsem kot evropski žanrski izdelek, o katerem v simbolnem smislu največ pove prav dejstvo, da bo na prihodnjih Oskarjih zastopal - Dansko.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?