KRONIKA

Sojenje: Žrtev poskusa umora bodo prisilno privedli

Urška Polanc Urška Polanc
25.01.2023
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zatožna klop je na slovenjgraškem sodišču ostala prazna, saj prisotnost obtožene ni bila (več) obvezna.
Urška Polanc

Tako obtožene M. N., ki ji sodijo zaradi poskusa umora, kot oškodovanke S. H. včeraj ni bilo na nadaljevanju sojenja v Slovenj Gradcu. Obtožnica jo bremeni, da je januarja 2021 na forenzični enoti mariborske psihiatrije poskušala umoriti sostanovalko S. H., privezano na posteljo. Obtoženko so zaslišali že lani, po prepričanju senata pa njena navzočnost na obravnavi včeraj ni (bila) nujna.

Zaslišati bi morali tako izvedenca kot oškodovanko, a slednje tudi tokrat, čeprav ji je decembra detektiv uspešno vročil vabilo, na sodišče ni bilo. Zagovornik obtožene Petja Jenčič je pri izvedencu psihiatru Petru Preglju najprej preveril, ali so lahko vsa zdravila, ki jih je M. N. prejela v večernih urah pred dogodkom, vplivala na njeno duševno zdravje. Sodni izvedenec psihiatrije Mladen Vrabič je namreč v svojem mnenju ocenil, da bi odrasli, ki ni navajen učinkov zdravil, po zaužitju odmerka, kot je bil predpisan obtoženi, trdno spal najmanj 24 ur oziroma bi potreboval pomoč zaradi hudih motenj dihanja.

"Isti odmerek zdravila pri nekom, ki ga je prejel prvič, ima večji učinek kot pri nekom, ki ga prejema redno. Če oseba to zdravilo prejema kontinuirano, kot je bilo to pri preiskovanki, je ta učinek manjši," je pričal Pregelj. Zdravila, ki se odmerjajo z namenom izboljšanja psihičnega stanja, so po besedah Preglja res vplivala na njeno stanje, vendar iz medicinske stroke ne izhaja, da bi imela pri njej nezaželene učinke, ki bi negativno vplivali na njeno funkcioniranje.

Pregelj je še ocenil, da je pri obtoženi razvita duševna manjrazvitost, opredeljena kot psihična motnja z okvirnim dosegom IQ od 50 do 69 pri odraslih, mentalna starost pa od devet do manj kot 12 let. "Gre za definicijo duševne manjrazvitosti, a vemo, da so tudi odrasle osebe ob blagi duševni manjrazvitosti sposobne razumeti vzročno-posledične povezave lastnih dejanj. Pri preiskovanki sem se osredotočil na dejanje, ki se ji očita, in okrog tega podal okrnjenost njenega funkcioniranja, dve psihični motnji (osebnostna motnja in blaga duševna manjrazvitost). Znano je, da ima višje živčne funkcije okrnjene, vendar pa glede na njeno starost in tudi izkušnje, ki jih je pridobila v življenju, je sposobna ob sicer večjem naporu razumeti pomen dejanja in obvladovati lastno ravnanje. Ta sposobnost je bila v času dejanja zaradi prisotnosti psihičnih motenj zmanjšana, vendar ne bistveno," je ocenil. Tožilstvo glede na hud očitek vztraja pri zaslišanju oškodovanke, zato je sodnica odredila, da jo bodo marca, ko se bo nadaljevalo sojenje, prisilno privedli. (up)

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?