Ko je Kristijan Slodnjak januarja letos sedel na zatožno klop ptujskega sodišča zaradi obtožbe, da je vpleten v umor Kidričana Andreja Kirbiša, ki ga je lanskega februarja neznanec ustrelil v kraju Mostje, se je po vsaki obravnavi vedno bolj zdelo, da predsednici petčlanskega sodnega senata Katji Kolarič vodenje sodnega procesa polzi iz rok.

Sporno že na predobravnavnem naroku

Prvi spodrsljaj se ji je zgodil že na predobravnavnem naroku, ko je naredila razliko med oškodovanci. Nanj je namreč kot oškodovanca povabila le mamo in brata pokojnega, njegove partnerice pa ne. Ko jo je Večer soočil z vprašanjem, zakaj partnerice sodišče ni obvestilo o predobravnavnem naroku, nam je odgovorila, da zato, ker se "na sodišču ni priglasila kot oškodovanka", nakar si je sodnica glede tega, kdo vse je v postopku oškodovanec, vendarle premislila in na ta seznam uvrstila tudi pokojnikovo partnerico. Kot oškodovanko jo je povabilo na prvo glavno obravnavo in ji šele tedaj v postopku priznala drugačno vlogo in pravice od tistih, ki jih imajo preostale, običajne priče.

Poročali smo že, da tožilstvo Slodnjaku očita kaznivo dejanje pomoči pri umoru Kirbiša, katerega se je hotel znebiti zato, da bi se rešil vrtoglavega dolga, ki ga je imel do njega. Ker se je Slodnjak odločil, da se bo (vsaj) na začetku sojenja branil z molkom, sodišče za njegov zagovor ni porabilo veliko časa, ga je pa sodnica veliko zapravila s tem, ko je zagovorniku obtoženega, odvetniku Andreju Kacu, dovolila, da je posamezni priči isto vprašanje postavil tudi po petkrat, čeravno je priča nanj jasno odgovorila že prvič. Takšno vodenje procesa je privedlo do tega, da so na več kot sedem ur trajajočem naroku z nekaj krajšimi premori na vrsto za zaslišanje prišle zgolj tri priče, preostale povabljene na sojenje, ki so več ur zaman čakali pred sodno dvorano,pa je bilo sodišče primorano poslati domov.

Sodničino nedopustno vprašanje

Sodnica je v sodni dvorani presenetila celo s potezami, ki so nedopustne. Eden takšnih spodrsljajev se ji je zgodil med zasliševanjem Janka Šavnika, izvedenca za računalniško forenziko in informacijsko varnost, ki ga je sodišče angažiralo za pregled forenzičnih kopij mobilnih telefonov obtoženega in umorjenega. Odvetnik Kac je od izvedenca hotel izvedeti, ali je morebiti ugotovil, da se je s telefonom obtoženega ali telefonom pokojnega preko druge naprave povezal kdo od zunaj in brez njegove vednosti na njem ustvaril promet (SMS-sporočilo ali klic), a mu Šavnik na to vprašanje ni mogel odgovoriti, saj med izdelavo mnenja ni vrednotil oziroma smel vrednotiti tega, ampak izključno tisto, kar mu "je v odredbi naložilo sodišče". Odvetnik je bil vztrajen in v izvedenca z istim vprašanjem vrtal še naprej, čemur se je po nekaj časa pridružila celo sodnica in od izvedenca pričakovala nemogoče. "Zdaj smo na obravnavi, pa odgovorite danes na to vprašanje," je pozvala Šavnika, kakor da se ne bi zavedala, da gre za vprašanje, na katero ni možno odgovoriti kar tako, na pamet, brez ustreznega orodja in poglobljenega ponovnega vpogleda v spis.

Tožilca in pooblaščenec so težko skrivali občutke

Na upravičena opozorila tožilcev Gregorja Pograjca in Janje Bernard Korpar ter odvetnika mame in brata umorjenega, Alena Vidonje, naj sodišče med zasliševanjem upošteva določila zakona o kazenskem postopku, predvsem pa načelo enakosti orožij v postopku, in naj obrambi ne dovoli sugestivnih vprašanj, je sodnica Kolarič odgovarjala s svarilom, naj je ne prekinjajo in da postopek vodi ona. Zaradi vprašanj, ki jih je pričam postavljala o umorjenem Kirbišu, se je bilo na sojenju težko znebiti občutka, da sodnica do žrtve zločina ni bila nepristranska, vrhunec njenega vodenja na sojenju pa je bilo vprašanje, ki ga je postavila koordinatorju kriminalistične preiskave Marku Vehovarju. Čeprav je kriminalist pred tem več ur pojasnjeval ugotovitve preiskave in nekajkrat izpostavil, da si je Slodnjak zagotovil alibi s tem, da je v času umora sklepal zavarovanje pri stranki v Benediktu, 20 kilometrov od kraja zločina, ga je sodnica vprašala, ali ve, kje je bil obtoženi v času zločina, kakor da je ta večkrat zapisani podatek v ovadbi in obtožbi spregledala, kriminalistovo pričanje pa preslišala. "Ja, vemo, roko dam v ogenj zanj, da je bil tam, kot trdi sam," jo je kriminalist spomnil na okoliščino, ki je bila v procesu že tolikokrat omenjena, da je z njo seznanjena tudi širša javnost.

Tožilca in pooblaščenec oškodovancev nad opisanim dogajanjem v sodni dvorani niso (z)mogli skrivati začudenja. Nobeden od njih ni rekel nič, a iz njihovih obrazov se je dalo razbrati, da dvomijo o tem, da se je predsedujoča senatu zadostno poglobila v spis, kar se je prejšnji teden pokazalo za pravilno. Sodnica Katja Kolarič je namreč šele po tretji izpeljani obravnavni ugotovila, da je v spisu dokaz, ki tam ni imel kaj iskati. Gre za mnenje o izsledkih poligrafskega postopka, ki ga je policija opravila zoper Slodnjaka. Poligraf je preiskovalna metoda, ki jo policija uporablja zakonito v predkazenskem postopku, ne sme pa se na njegove izsledke opreti sodba v kazenskem postopku, zato je treba tak dokaz izločiti iz sodnega spisa. Kot smo izvedeli neuradno, je preiskovalni sodnik sicer izdal sklep, da se mora ta dokaz izločiti iz spisa, a ga fizično ni nihče odstranil, kar je ptujsko sodišče ugotovilo s precejšnjo zamudo. Kot rečeno, sodni senat pod predsedovanjem Katje Kolarič je med listanjem po sodnem spisu na izsledke poligrafskega testiranja naletel šele prejšnji teden. Ker so se "psihološko okužili" z dokazom, ki bi moral biti izločen iz spisa, so člani senata po uradni dolžnosti zahtevali svojo izločitev, zaradi česar se bo sojenje pričelo znova. Kdaj se bo pričelo in kdo bo v novem sojenju sodil domnevnemu naročniku umora, pa sta vprašanji, ki še nimata odgovora.