Danes je skoraj že kazalo, da bodo obravnave v primeru afere gradnje bloka 6 za nekaj časa prekinjene. Eden izmed obtoženih, Bojan Brešar, ki je bil vodja projekta bloka 6, se je sodišču opravičil, da ga zaradi službene obveznosti dlje časa ne bo. Vsaj dokler ne postavijo projekta v tujini in poskrbijo za poskusno obratovanje. V Slovenijo se bo v tem času le za krajši čas vračal, ni pa znano, kako dolgo bo projekt trajal. Čeprav je želel, da se sojenje brez njegove navzočnosti ne nadaljuje, se je senat odločil drugače – sojenje so nadaljevali, Brešarja pa so začasno izločili iz postopka.

Kot je obrazložila predsednica senata Mojca Turinek, postopek že tako zelo dolgo traja in še tudi bo. V vsakem primeru bo z vsebino, ki so jo izpovedale priče, seznanjen in bo nanjo lahko dajal pripombe ali celo zahteval ponovno zaslišanje, je dodala. Podobno velja tudi za Petra Kotarja, ki ves ta čas na sodišče še ni prišel, ker da se zaradi bolezni, ki bi lahko bila začetek demence, ne more ustrezno braniti. Sodnica je sicer naročila izvedeniško mnenje, ki naj bi pokazalo, kako resno je njegovo stanje, a mnenja še ni.

Pričal bo nekdanji prvi mož HSE

Nato je naštela, koliko prič bodo v nadaljevanju predvidoma še zaslišali. Med njimi so javnosti znana imena, kot je Blaž Košorok, nekdanji prvi mož HSE, ki je veliko kopal po zgodovini odločitev, ki so blok 6 pripeljale do zneska 1,4 milijarde evrov, obenem pa bi kot nekdanji direktor ljubljanske toplarne lahko izpričal, kako je Alstom remonte izvajal preko posrednika Sol Intercontinental. Vse skupaj je znova razburilo odvetnika Mitjo Jelaniča Novaka, ki zagovarja Uroša Rotnika. Menil je, da ti nimajo kaj povedati, saj v času, ko se je odločalo za gradnjo bloka 6, niso bili zraven, zato lahko podajo le mnenje. Dejal je, da gre za manipulacijo sodišča, ko pod obrazložitvijo, da gre za pravico do sojenja v razumnem roku, povozi pravico do sojenja v obtoženčevi prisotnosti, medtem pa drugje po nepotrebnem izgublja čas.

V takšno kategorijo domnevne izgube časa se je sprva štelo tudi pričanje Zlatke Zorko, saj se nekdanja prva finančnica v TEŠ zaradi oddaljenosti dogodkov skorajda ničesar več ni spomnila. Na to je sodišče opomnila že na samem začetku. Se je pa vseeno še spomnila, da je bilo zaradi podražitev projekta vedno znova treba pridobivati finančne vire. Tako je posojilo Evropske investicijske banke (EIB) s 350 milijonov naraslo na 550 milijonov evrov, zato je banka zahtevala državno poroštvo v celoti. "Potem smo se obrnili še na Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in vse ostale evropske banke," je dejala. Slednja je dodala 200 milijonov evrov posojila, dobrih 300 milijonov je zagotovila HSE, preostanek TEŠ.

Glede na izpoved priče Dejana Besednjaka, vodjo posebnega odbora za aktivni nadzor investicije bloka 6, ki je na zadnji obravnavi v začetku maja opisal, da je rezervacijska pogodba, podpisana leta 2007, vsebovala le šest klavzul, 2008 pa se je v celoti spremenila in zajela praktično vse (eskaliralo se je celo že vplačane zneske in profitno maržo Alstoma), je sodišče zanimalo kaj več o tem. Zorkova je dejala, da so sicer pričakovali, da se bo, potem ko so leta 2009 znižale cene materiala, pocenil tudi projekt, a je bila negativna eskalacija, ki bi torej lahko znižala ceno projekta, izločena. Na vprašanje, kakšen vpliv je imela eskalacija na končno ceno projekta (Besednjak je namreč dejal, da je bistveno vplivala na vrednost projekta), pa je dejala, da ko so jo prenesli na pričakovano življenjsko dobo bloka 6, kar je 50 let, eskalacija ni imela bistvenega vpliva. A da bo o podrobnostih znal več povedati Marko Štrigl, ki je takrat pod okriljem njenega oddelka delal simulacije eskalacij.

Zorkova je bila sicer članica dveh pogajalskih skupin in glavne strokovne komisije, a pri določenih odločitvah, kot je bila denimo že rezervacijska pogodba, ni sodelovala. Njen podpis je na nekaterih listinah parafiran zgolj na začetku, na naslovni strani, kasneje v dokumentu pa ne. Kot je dodal obtoženi Uroš Rotnik, so se običajno dodali le kakšni manjši popravki, zato niso vsega skupaj ponovno dajali v parafo vsem. Opisal je še, da so doma sparafirali listino, v kateri je bilo zapisano, da bo vrednost pogodbe 841 milijonov evrov, v Parizu pa so se spogajali za 798 milijonov evrov, kar so parafirali le tam prisotni.

Cena je kasneje padla že na 694 milijonov evrov. Tožilstvo vpletenim očita, da so ceno znižali tako, da so izvzeli vrednost montaže, ki je še v noveliranem investicijskem programu 3 stala 89 milijonov evrov, leta 2009 pa je cena zrasla na 172 milijonov evrov. Na vprašanje Zorkovi, ali ve, zakaj se je cena znižala, je odvrnila, da ne ve. "Nam, ki smo skrbeli za vire, je bil temelj investicijski program. Jaz nisem razmišljala, ali je ocena montaže prava ali ne."

Z napačnimi podatki zavajali odločevalce

S pojasnilom, da ne ve, je odgovarjala tudi na vprašanja, zakaj in na podlagi katerih podatkov se je spremenila načrtovana cena prodaje električne energije z 70 evrov na 71,5 evra za megavatno uro. Pa kdo je določil ceno premoga, ceno okoljskih kuponov … Vse te spremembe cen so vplivale na to, da so z napačnimi podatki zavajali odločevalce o projektu, meni tožilstvo. Ki je prepričano tudi, da so že leta 2008 vedeli, koliko bo znašal strošek montaže, a so ga nalašč izpustili, kar naj bi dokazovali tudi dokumenti. Rotnik pa je na to odvrnil, da se je v tem dokumentu v nogi dokumenta zaradi kopiranja prikradla letnica 2008, sicer pa naj bi bil dokument iz leta 2009.