
Osemnajst let že inštruktorica Nina Jerot dela s psi, hobi pa je za 39-letnico, ki je sicer zaključila fakulteto za upravo, pred štirimi leti prerasel v posel. Ustanoviteljica vadbene klinike za pse CoolDog iz Mislinje ocenjuje, da gre letno skozi njihove roke okoli 8000 pasjih povodcev. "Moja večna želja je bila postati veterinarka. Čeprav se mi to ni izšlo, dela s psi nisem nikoli opustila. Ves čas sem se izobraževala, obiskovala razne seminarje in konference, manj sicer v Sloveniji, saj tu nisem našla smeri, ki si jo sama želim. Veliko sem delala preko ameriškega trga, a tudi v Evropi imamo nekaj dobrih inštruktorjev," je povedala.

Prve izkušnje je pridobila v kinološkem društvu v Velenju, nato pa je opazila, da ji šolski okvir vaj, ki imajo pomen le za športno kinologijo, ne pa toliko za družinskega psa, ki lahko gre z lastnikom povsod, ne ustreza. Želja po lastni pasji šoli, kjer bi lahko delala več in drugače, je rasla. "Klasična kinologija jemlje možnosti izbire psom, zelo se jih omejuje, psi so vedno večji roboti. V Sloveniji še vedno prevladuje stara kinologija, ki ni prijazna psom, ne razume njihovih potreb, še manj pa njihovo telesno govorico in komunikacijo. Časi so se spremenili, tudi življenjski stil. Da si lahko v koraku s tem, moraš slediti novim raziskavam, tehnikam in pristopom," ocenjuje, zato na njihovih pasjih tečajih izpostavljajo vaje, pomembne za vsakdanje življenje psa in njegovega lastnika, a upoštevaje potrebe psa.
V mesto, hribe, na morje ...
Vsekakor je pomembna tudi hoja psa na popuščenem povodcu, odpoklic, a pasja inštruktorica razmišlja, da obstajajo še druge, življenjsko bolj pomembne vaje pri vzgoji psa. "Za prijetno sobivanje je pomembno, da je pes stabilen, samozavesten in da imamo dober dvosmerni odnos. Če imamo čustveno nestabilnega in nesamozavestnega psa, ga ne moremo vzeti s sabo v mesto na kavo, v hribe, na morje in se srečevati z drugimi ljudmi. To je velik problem. Ravno zato psi velikokrat pristanejo v zavetiščih, menjajo dom, nikjer ne najdejo tistega pravega lastnika. Pomembno je, da lahko psa v urbanem okolju povsod vzameš s sabo, da kot lastnik nisi omejen," je razložila.

Umirjeno do veterinarja
Nina Jerot ima kot prva v Sloveniji certifikat Fear Free Dog Professional. "Želim narediti preboj, ta certifikat je v tujini zelo priznan. Delamo lahko kot pomočniki v veterinarski praksi. Naša naloga je, da pomagamo pripeljati psa do veterinarja v umirjenem stanju, brez strahu. Da ni ugrizov, različnih poškodb, da psi ne renčijo in da ni nujno uporabljati nagobčnika," je povedala. Lastnike tako naučijo, kako jih že doma pripraviti na čim bolj umirjen pregled pri veterinarju. Obstajajo namreč različni triki. Že sam transport lahko psu povzroči velik stres, k temu pripomorejo tudi razne vonjave v okolici veterine. "Pes, ki je zelo prestrašen, bo (stresno) markiral. Drugi, ki je bil sicer v redu, bo ta vonj zaznal, to pa bo pri njem sprožilo alarm za nevarnost. V njihovi naravi je, da na tak način signalizirajo. Želim si, da bi ta zadeva pri nas malo bolj zaživela, nekateri lastniki psov imajo namreč ogromne težave. Tudi zato sem en del tega vključila na vsaki stopnji naših tečajev. Psu je potem pri veterinarju dosti lažje, saj predhodno že doma spozna, kaj ga pri veterinarju čaka, med samim pregledom pa ima možnost izbire in kontrolo nad tem, kar se mu dogaja. Potrebuje namreč nekaj časa, da spozna prostor, osebo ... Ogromno se še da narediti na tem področju," je razložila.

Njihovi skupinski pasji tečaji na prvi stopnji sprva potekajo na parkiriščih, kjer lahko motnje v okolju zelo dobro prilagajajo psu. V bližini so pešpoti, kolesarske poti, cesta s tovornjaki, avtomobili in psi vse te motnje zaznavajo, a z ravno pravšnje razdalje, pojasnjuje. Njihovi tečaji so v Slovenj Gradcu, Velenju in Celju, individualno delo pa izvajajo po dogovoru.

"Včasih so bili psi na verigah, v boksih, zdaj so v mestu, kjer morajo sobivati. V gozdu, na travniku, kjer ni kakih motenj, je drugače, v mestu pa lahko imaš, če te pes vleče in ga ne moreš vzeti nikamor s sabo, velik problem. To se mi zdi v skladu s tem, kako se je spremenilo lastništvo psov," razmišlja tečajnica Lena Dolar iz Slovenj Gradca, ki je pasji tečaj obiskovala že s svojo starejšo psičko, trenutno pa šola mladička Baileyja, ki sta ga s hčerko posvojili iz društva za zaščito živali.
V delo vpeta cela družina
Inštruktor je tudi Ninin mož Miha Jerot, obenem je še tekmovalec oziroma vodnik reševalnega psa. Njihova psička Aruba je bila do lanskega leta v enoti reševalnih psov za koroško in celjsko regijo. Kot ena redkih med psi v Sloveniji z opravljenim mission ready testom (MRT) je lahko iskala ljudi, pogrešane v naravi. Družino Jerot trenutno dopolnjujejo trije kosmatinci, poleg Arube in bokserja Čilija še mešanka Lala, ki sta jo Jerotova pred dvema letoma domov pripeljala iz zavetišča Zonzani. Zdaj jo pripravljajo na izpit za reševalnega psa, in ker je manjša in nekoliko lažja, bi lahko reševala izpod ruševin potresa.

Funkcije in način bivanja psov se spreminjajo, s tem pa tudi njihove potrebe

Tudi štiriletna hči rada pomaga pri pripravah in treningih. Rada se skrije, psička pa jo išče. "Psi ponavadi iščejo odrasle ljudi, iskanje otroka pa je spet neka nova izkušnja. Vsi smo čisto pasji, svoje življenje smo prilagodili temu. Prijetno nam je," je povedala Jerotova, ki še pravi, da so tekmovanja zanjo stresna. Čeprav je s svojim prejšnjim psom opravila vse izpite do IPO 2, bolj uživa, ko vidi nasmejane lastnike psov, ki jim nekaj uspe, in srečne pse.

"Dostikrat mi potem tudi pišejo, da so šli s psom na morje in so se imeli zelo lepo, prej so se pa zelo bali, ali bodo imeli pokvarjen dopust. Še bolj me pa veseli moje individualno delo, med katerim spreminjamo specifične vedenjske navade psov. Spoznam življenje lastnika, psa, njihove navade, način življenja, analiziramo težave, ki jih imajo. Ponavadi moram malo spremeniti tip sprehodov, lastniki se tudi ne zavedajo, da psi nasploh premalo spijo. Mladiček namreč potrebuje od 14 do 16 ur spanja dnevno. Vsak pes je individuum, tudi dva psa iste pasme nista enaka," je povedala.