Tomaž Ranc
V Mariboru živeča koroško-kočevska družina se je na Nizozemskem znašla pred desetimi leti, in to zelo na hitro. Glavni "krivec" za odhod je moški in koroški del družine, pove Danica Novosel, profesorica slovenščine in angleščine, ki je ravno tedaj dobila službo na šoli v Laporju pri Slovenski Bistrici.
"Vse skupaj je bilo malo za hec. Ko sem ravno prišla z izmenjave v Grčiji, mi je Dejan rekel, da se je prijavil na neki razpis. Nisem vzela posebno zares, potem je pa kar dobil vabilo na razgovor v Haagu. Si boš vsaj Haag ogledal, sem rekla, a že čez 14 dni je dobil v podpis pogodbo. In pravi: kaj zdaj, greva ali ne?" se spominja Danica Novosel. Zelo hitro je šlo, in to potem, ko je po vseh nadomeščanjih končno dobila službo za nedoločen čas.
"Ponudila se je priložnost za zaposlitev v Europolu (Evropskem policijskem uradu), razmišljala sva, kaj bi to pomenilo za družino, in odločili smo se, da sprejmem izziv. Študiral sem elektrotehniko v Ljubljani, delam pa podobno, kot sem prej na Pošti Slovenije. Sem v službi za splošne zadeve, kjer gre za načrtovanje zgradb, projektov, vzdrževanje, nabave, to ni policijsko delo, ampak smo podporne službe. Pri nas se polovica ljudi ukvarja z operativnimi zadevami, polovica pa je drugih služb, od administracije, financ ...," razlaga Prevaljčan Dejan Novosel.
V Europolu, ki nacionalnim organom kazenskega pregona dvajset let pomaga pri boju proti hujšemu mednarodnemu kriminalu in terorizmu, je zaposlenih okoli 1300 ljudi in med njim je tudi ducat Slovencev, med temi pa so štirje Korošci, povečini z družinami. Število zaposlenih je določeno glede na število prebivalcev države članice. Slovence tako najdete tako v operativnih vodah kot v administraciji.
V Haagu govorimo slovensko!
Na Nizozemskem ni spontanosti, še za srečanje z mamo se moraš dogovoriti za termin
Fleksibilnost dela in "pappa dag"
"Kakovost življenja, glede na to, kaj ti ponuja, je v Sloveniji morda celo na višji ravni. Več možnosti je skočiti v naravo, v bližino, v Haagu se moraš peljati. Dokler smo Slovenci ali Korošci, je želja po vrnitvi, ampak čas beži," pravi Dejan Novosel. Se pa na stara leta bolj vidita v Sloveniji, kjer je tudi hrana boljša. Med posebnostmi omenita še, da v državi težko prideš do antibiotika in da je letos v Haagu nastopil Laibach. Kot zgledne pa omenita fleksibilne oblike dela, saj je na Nizozemskem ogromno služb, v katerih ljudje ne delajo za polni delovni čas, kar jim mora omogočiti delodajalec. "Starša si pogosto vzameta prost dan v tednu – za Nizozemce je to tipičen 'pappa dag', očetovski dan. So pa vrtci dragi – če je eden od staršev doma, znaša cena 1500 evrov, če delata oba, pa so subvencionirani," pravi Danica Novosel.
Kot nekdanji planinski vodnik pogreša gore
"Po desetih letih smo še Slovenci," pravi Dejan Novosel, velik ljubitelj gora, nekoč vodnik Planinskega društva Prevalje. "Danes je veliko lažje, kot je bilo prva leta, saj je število Slovencev precej naraslo in se srečujemo. Najbolj pa pogrešam Uršljo goro in Peco. Na Nizozemskem je vse ravno. Ko piha, se greš sprehajat ob obali, če bi rad hribe, se moraš že peljati nekaj ur."
Družina se v Slovenijo vrača dvakrat, trikrat na leto, razlike med državama je dodobra spoznala. "V Haagu vse tako dobro funkcionira, zelo so organizirani, zelo se držijo plana, agende, ne le za nekaj dni ali tednov, ampak za nekaj mesecev ali celo naslednje leto. Naša znanca sta imela, ko smo usklajevali neki dogodek, dnevnik s termini za dve leti naprej, v katerega smo se morali vpisati, kdaj gremo kam skupaj," razlagata. Na Nizozemskem ni spontanosti, da bi se lahko kar pojavil pri vratih, "še z mamo se moraš zmeniti za termin", ko pa ura ali dve potečeta, postanejo gostitelji že malo nervozni.
Predvsem pa vsi kolesarijo, po dežju, snegu, ledu, ta infrastruktura v mestu in zunaj njega je izjemno razvita, in veliko tečejo, tudi v skupinah. "Nizozemci so zelo zavzeti pri delu, resni, odprti, natančni. Če je problem, bo Nizozemec povedal direktno, takoj. In zelo radi kampirajo," pravi Dejan Novosel. V trgovinah najdeš slovenska vina, paštete, toaletni papir, bučno olje, med Nizozemci pa je znan Slovenec Primož Roglič.
