Urška Polanc
Z novo direktorico GZS - gospodarske zbornice Koroške smo se pogovarjali o prvih odpuščanjih v Adientu, kadrovskih težavah in kondiciji koroškega gospodarstva.
V času koronakrize ste prevzeli delo na čelu zbornice, kar prinaša številne dodatne izzive. Kakšni so vaši načrti, na kaj se boste osredotočili?
"To obdobje v gospodarstvu predstavlja veliko negotovost, podjetja se soočajo z izjemno težkimi odločitvami, ko morajo prilagajati način poslovanja. Gospodarska zbornica je tisti člen gospodarstva, ki podjetjem zagotavlja potrebne informacije, hkrati pa na državo naslavlja vprašanja, relevantne pobude našega gospodarstva. Podjetja so tista, ki imajo informacije in vedo, kaj potrebujejo. Naša vloga je, da zelo jasno povemo, da stojimo za njimi, da jih podpiramo in jim ponudimo to možnost (njihovega) glasu. Normalno je, da smo kot zbornica dosti močnejši, kot je lahko eno samo podjetje.
Podjetja si želijo kakovosten kader, ki se je pripravljen učiti, ima delovni zanos in korekten poslovni odnos
Zelo pomembno je, da obiščem podjetja, se z njimi pogovorim o njihovi dejavnosti, zelo pomembno pa je tudi, da se koroška podjetja med seboj (s)poznajo. Mi jih moramo povezati do te mere, da bodo med seboj sodelovala, iskala sinergije. Na Koroškem je ogromno znanja in potenciala, a včasih se ne znamo povezati, kot bi se lahko, da bi ga tudi unovčili. Sama sem to opazila že prej, ko sem delala v gospodarstvu, zdaj sem na drugi strani. Na zbornici si želimo za podjetja pripravljati vsebine, izobraževanja, ki bodo pomembna za njihovo poslovanje in vzpodbudno poslovno okolje. Tudi podjetja pa morajo dati pobude, kakšna izobraževanja potrebujejo njihovi zaposleni, da se lahko potem mi osredotočimo na različne delavnice, forume, okrogle mize, pogovore in tako združimo različne industrije, segmente gospodarstva. Oni so tisti, ki se soočajo s podobnimi izzivi, zato je pomembno, da se o tem pogovarjajo. Evropska unija nam daje ogromno možnosti, zato jim moramo pomagati pri črpanju sredstev, saj nekatera podjetja tega še ne znajo oziroma nimajo pravih informacij. Ne da smo mi tisti, ki jim pomagamo pri prijavah, ampak jim lahko pokažemo poslovne priložnosti. Naša vloga je zelo pomembna predvsem v luči digitalizacije, okoljskih naložb in trajnostnega poslovanja. Tako evropska industrijska politika kot slovenska industrijska strategija stavita na dvojni zeleni in digitalni prehod, ki mora biti podprt z raziskavami, razvojem in industrijskimi inovacijami. Vidimo pa, da koroška podjetja že ogromno delajo na tem prehodu."
Pred dobrim tednom so v Adientu vročili prve odpovedi pogodb o zaposlitvi.
"Naša vloga v zgodbi Adienta je povezana predvsem z zaposlitvami, v tem prvem valu je namreč 149 zaposlenih izgubilo službo. Z njimi smo se povezali in na podjetja naslovili željo, da jim poiščemo nove zaposlitvene možnosti. Odziv podjetij je bil odličen, kar temelji na nenehnem razvoju in vlaganjih podjetij kot tudi na izjemno majhni brezposelnosti. V juniju je bilo 2054 brezposelnih, kar je najmanj v zadnjih letih. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je 8,2 odstotka, na Koroškem pa 7,2 odstotka. Na Koroškem imamo manj brezposelnih, kot je slovensko povprečje, že od avgusta lani. Podjetja si želijo dober kader. Adientovi zaposleni pa so zelo kvalificirani, z ogromno izkušnjami. Podjetja smo nagovorili, da se jim predstavijo, za zaposlene smo pripravili informacije, tabele, katera podjetja ponujajo kakšna delovna mesta. Priznati moram, da za zdaj nismo povezali večjega števila zaposlenih s podjetji, kar je zelo pozitiven znak, da so si zaposleni že prej sami poiskali nove priložnosti. Mogoče so bila podjetja ob potrebi po novih sodelavcih razočarana, saj so pričakovala, da se bo nanje obrnilo več brezposelnih, a po drugi strani smo veseli, da so bili ti tako proaktivni in so si delo poiskali sami."
Podjetja torej težko dobijo kader. Kako pa nasploh ocenjujete kadrovske razmere v regiji?
"S tako stopnjo brezposelnosti je kader zelo težko najti, še posebej s takšnimi potrebami. Če govorim izključno o podjetjih, ki so nam dala informacijo o prostih delovnih mestih, je šlo za preko 600 delovnih mest. Pri 150 zaposlenih, ki so pri Adientu izgubili službo, pa je tukaj že to povpraševanje zelo preseženo. Tudi napovedi podjetij glede investicij - pripravili smo investicijsko platformo, znotraj katere smo dobili informacije o investicijah podjetij na Koroškem - kažejo velik potencial, ki bo odpiral nova delovna mesta. Recimo TAB z informacijo o novi proizvodni dvorani na Prevaljah je že napovedal potrebo po vsaj 300 novih zaposlitvah. TAB pa ni edino podjetje, ki bo v prihodnosti zaposlovalo. Imamo odlična podjetja, smo zelo izvozno usmerjena regija, ki ima veliko potenciala, a velik kadrovski izziv."
Precej podjetij pomanjkanje kadra zapolnjuje z delovno silo iz tujine. Pa je ta kader dovolj kvalificiran?
"Glede kvalifikacij zaposlenih - ko sem spremljala ta podjetja, kaj potrebujejo, gre večinoma za izobraževanje in dokvalificiranje znotraj podjetja. Z mojega vidika si torej želijo kakovosten kader, a tisti, ki so se pripravljeni učiti, imajo delovni zanos in korekten poslovni odnos. Mislim, da je to v tem trenutku ključnega pomena. Resda so nekatera strokovna delovna mesta, za katera so potrebni specifična izobrazba in izkušnje, a ko smo spraševali, ali zaposleni v Adientu potrebujejo kakšne prekvalifikacije, so v veliki večini podjetja povedala, da jih bodo - če gre za zaposlene, ki so pripravljeni delati, imajo določene delovne navade in so že počeli kaj vsaj malo podobnega - (pri)učili sami. Podjetja gredo tu zelo zaposlenim naproti, jih sama izobražujejo. Tu je naša vloga, da ugotovimo, na katerih segmentih potrebujejo našo podporo, in v tem smislu sodelujemo z njimi. Denimo, kakšne so novosti na področju računovodskih storitev, na področju vodenja, digitalizacije, transformacije v nove tehnologije, tudi robotizacija je eden izmed za podjetja zelo pomembnih segmentov in mogoče potrebujejo informacije, kako usposobiti kader. Glede zaposlitev se vsako podjetje znajde po svoje, ni enotnega pravila, nekateri iščejo kader v tujini, drugi razmišljajo, kako bi ga lahko še našli pri nas. Res pa je, da je trenutno povpraševanje podjetij po kadru tako veliko, da je pred nami zelo velik izziv."
Kaj pričakujete glede na napoved jesenskega vala covida-19?
"Naši analitiki so pripravili oceno učinka morebitnega ponovnega zapiranja gospodarstva. Ugotavljajo, da bi zaprtje prineslo izgubo 1,7 milijarde evrov prihodkov in 400 milijonov evrov dodane vrednosti, kar bi se izrazilo v zmanjšanju števila delovnih mest za kar 2500. Jesenskemu ponovnemu omejevanju dejavnosti pripisujemo 50-odstotno verjetnost. Smo optimistični, a realni. Ob sprejetju vnovičnih zajezitvenih ukrepov v jesenskem času bi po naši oceni država morala za stabilizacijo gospodarstva in za ukrepe v javnem sektorju nameniti okoli 800 milijonov evrov javnofinančnih sredstev, kar pomeni 400 evrov na prebivalca v zadnjem četrtletju tega leta. Po mnenju zdravstvene stroke in po izkušnjah drugih držav je edini način za preprečevanje obsežnih posledic prihajajočega četrtega epidemičnega vala čim višja stopnja precepljenosti prebivalstva, zato v GZS pozivamo podjetja, da se po svojih močeh pridružijo promociji cepljenja med zaposlenimi. Koroška je sicer po precepljenosti na drugem mestu, imamo 42,4-odstotno precepljenost, a to je še vseeno premalo."
V kakšnem stanju je koroško gospodarstvo?
"Čisti prihodki od prodaje so na Koroškem v letu 2020 v primerjavi z letom prej padli za devet odstotkov. Ostajamo zelo izrazito izvozno usmerjena industrijska regija, v lanskem letu pa se je, predvsem zaradi situacije, zmanjšal delež prihodkov na tujem trgu in povečala prodaja na domačem. Na skupne prihodke v regiji so najbolj vplivale družbe s področja predelovalnih dejavnosti, skupaj so prispevale 67,4 odstotka. Poslovanje je bilo najbolj oteženo v segmentih storitvenega gospodarstva, skupaj z gostinstvom in turizmom ter trgovino na drobno. Te dejavnosti so bile v času pandemije tudi najbolj odvisne od pomoči in ukrepov države. Pozitiven je kazalnik donosnosti kapitala in sredstev koroških družb, ki nas uvršča nad slovensko povprečje. Sicer so družbe na sto evrov kapitala ustvarile 67,1 evra neto dodane vrednosti - slovensko povprečje je 46,3. Kljub temu je kazalnik celotne gospodarnosti koroške regije najnižji v zadnjih šestih letih. Družbe koroške regije so v letu 2020 oslabile poslovanje. V primerjavi s preteklim letom so zmanjšale število zaposlenih, prav tako prihodke, odhodke in neto dodano vrednost. Ker pa je bil obseg čiste izgube manjši od obsega čistega dobička, so poslovno leto zaključile s pozitivnim poslovnim izidom. K dobrim rezultatom poslovanja so največ prispevale družbe v predelovalnih dejavnosti, ki so imele 67,6 odstotka vseh zaposlenih, ustvarile so 67,4 odstotka vseh prihodkov, 87,4 odstotka prihodkov od prodaje na tujem trgu in 38,7 odstotka neto čistega dobička regije.
Podjetja so se zelo dobro in hitro prilagodila situaciji, da so, kolikor je le bilo mogoče, poslovala. To je bilo ključno. Glede na razmere na trgu smo na Koroškem poslovali dobro."
GZS od nekdaj podeljuje nagrade za inovacije, kako ocenjujete koroški inovativni potencial?
"Letos jih je prijavljenih 13, gre za inovacije, ki pripomorejo k digitalizaciji poslovanja, trajnemu razvoju, krožnemu gospodarstvu, reciklaži. Glede na situacijo smo zadovoljni, v prihodnjih letih si sicer želimo še višje številke, tudi da se podjetja čim bolj opogumijo za prijavo inovacij, da imamo vsi možnost spoznati, kaj počnejo. Ogromno je inovacij, s katerimi so podjetja zmanjšala in olajšala delo zaposlenim, robotizirala proizvodnjo, pohitrila procese, optimizirala rabo materialov in ustvarila nove inovativne produkte. Imamo inovacije, ki so odlične, na svetovni ravni. Prijavljajo se tako naša največja podjetja iz predelovalne industrije, spodbujamo pa tudi manjša podjetja in posameznike. Letos smo imeli eno inovacijo kmeta, ki si je z njo olajšal delo. Zelo pozitivno se nam zdi, da se prijavljajo tudi posamezniki in se tako predstavijo."
Koroška je izvozna in predelovalna regija, tak status je v teh časih dober. Kaj bi še morala biti za preboj?
"V teh časih je to absolutno prednost. To so industrije, kjer so kljub vsej negotovosti poslovali. Imamo pa zelo uspešna podjetja v segmentu digitalne tehnologije, ki ponujajo rešitve in digitalizacijo poslovanja, ki ga ne nazadnje potrebuje tudi naša predelovalna industrija. Osebno tu vidim velik potencial. Imamo namreč odličen kader, ki to zna. V tem segmentu prav tako zaposleni niso tako odvisni od situacije s koronavirusom, ki kroji delo mnogim panogam. Marsikaj se namreč da delati od doma, online. Imamo podjetja, ki take storitve imajo, zagotavljajo in vidijo dosti priložnosti, imajo tudi močen razvoj. Na natečaj najboljših inovacij so se prijavila tri podjetja s področja informacijske tehnologije, njihove rešitve so takšne, da v gospodarstvu zagotavljajo trajnostno transformacijo in optimizacijo poslovanja."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
