Nejc Strojnik
Mestna občina (MO) Slovenj Gradec je z javno razpravo pospremila drugo razgrnitev tretjih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (SDOPN3). Potem ko so po prvi javni razgrnitvi, konec poletja 2021, prejeli več kot 80 pripomb in predlogov ter v zvezi z njimi sprejeli strokovno stališče, je druga javna obravnava temeljila na ravno teh stališčih občanov in na dodatnih strokovnih podlagah. Obravnavali so spremenjeno prometno infrastrukturo, tukaj je največ pozornosti, razumljivo, dobila južna obvoznica, medtem ko cesta na Legen ni več predmet SDOPN3. Na dnevnem redu so bile tudi recenzirane hidrološko hidravlične študije, nadomestna kmetijska zemljišča in podrobnejše načrtovanje nekaterih prostorskih ureditev, ki spadajo v občinski podrobni prostorski načrt. Glede na obstoječe stanje bi po trenutnih načrtih v občini dodali slaba dva hektarja stavbnih zemljišč, približno 14 hektarjev kmetijskih zemljišč, vodna zemljišča se bi povečala za nekaj manj kot hektar, se bi pa gozdne površine zmanjšale za 17,5 hektarja, kar v naravi (v veliki meri) predstavlja dobravski gozd, ki bi dobil zeleno luč za posek. Pripravljavci prostorskih aktov iz podjetja ZUM so poudarili, da za SDOPN3 stoji 30 strokovnih podlag.
Posegi povečujejo konflikt
Razprava je bila, pričakovano, kar razgreta, največ pripomb se je nanašalo na južno obvoznico, na predviden posek gozda, na razbremenilnike in zadrževalnike vode, oglasili so se tudi občani z Pameč, kjer že nekaj časa nasprotujejo širitvi industrijske cone na desno stran prometnice Slovenj Gradec – Dravograd. Da je po prejšnji razpravi dobil občutek, da so kmetje tisti, ki zavirajo razvoj mesta, je poudaril direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Stanko Jamnik in dodal, da so ravno kmetje tisti, ki se zavedajo potenciala kmetijskih zemljišč in pomembnosti prehranske varnosti prostora. "Slovenija ima v povprečju 800 kvadratnih metrov njiv na prebivalca, Slovenj Gradec 407, za prehransko varnost pa potrebujemo 2000 kvadratnih metrov na prebivalca. S predlaganimi načrti južne obvoznice posegamo na najboljša kmetijska zemljišča," je opozoril Jamnik, prepričan, da predvideni posegi povečujejo tudi konflikt med prebivalci in potencialnimi uporabniki kmetijskih zemljišč, kar da je v Slovenj Gradcu že dobro poznano.
Janez Potočnik je prepričan, da ima Slovenj Gradec zgledno urejen interni promet. "Če križišča preoblikujemo v krožišča, bomo pretočnost še izboljšali. In mi bomo zaradi ceste, ki je prebivalci ne potrebujemo, posekali 20 hektarjev dobravskega gozda. Gozd, ki predstavlja pljuča mesta, športni poligon. S takšnim upravljanjem bomo postali slovenjgraška Magna. Uničili bomo njive in posekali gozd," je dejal Potočnik in izpostavil tudi izgubo njiv zaradi razbremenilnika za prelivanje Homšnice v Mislinjo. Rozalija Lužnik, urbanistka na MO Slovenj Gradec je odgovorila, da bo razbremenilnik potekal ob cesti in da ne bo toliko posegal na kmetijsko zemljišče. Dejala je tudi, da nihče ne bo posekal dobravskega gozda in da oni le spreminjajo namensko rabo gozdnih površin v kmetijska zemljišča. S tem je razburila del navzočih, Simon Smolak je pripomnil, da se zavedajo, da ne bo ona ali kdo iz občinske uprava sekal gozda, bodo pa s spremembo namembnosti prižgali zeleno luč za posek. Da jo moti komunikacija Lužnikove, je izpostavila tudi Mojca Verhovnik. "Odbijate vse pobude, ki se nanašajo na naša življenja. Bodisi kmetov, gozdarjev, prebivalcev, ki živimo ob bodoči obvoznici. Moti me, ker predstavljate občinsko upravo, župana in ignorirate vse naše pobude, interese," je med drugim povedala Verhovnikova, Lužnikova pa se ji je opravičila, če je dobila tak občutek in dodala, da vedno zagovarja strokovnost ter vedno naredi vse, da zadosti zakonodaji. "Ves čas se trudim za rešitve v prostoru."
Šmarško polje je njihova "prekmurska ravnica"
Nekateri od udeležencev so spraševali, če jim lahko kdo zagotovi, da se enormne površine, na katerih nameravajo posekati gozd, ne bodo nekoč spremenile v nova hmeljišča. "Ko vas skrbi, da ne bi na kmetijskih zemljiščih zraslo hmeljišče, na vseh kmetijskih zemljiščih je dovoljeno postavljati nasade, nobena občina z nobenim odlokom tega ne more preprečiti," je v zvezi s tem povedala Lužnikova in dodala, da je država to spravila v zakon. Odvetnica Joža Konečnik, ki je na javni razpravi zastopala interese 35 kmetov, je poudarila, da je mestna občina zaradi predvidene gradnje kolesarske poti predlagala več kot 35 razlastitev na šmarškem polju in da se pri teh ljudeh nihče ni oglasil. Da je na svojem zemljišču srečal geodeta, ki je opravljal meritve in da prej o tem ni bil obveščen, je povedal tudi Franc Gams. "Strokovnjaki so izračunali, da bi lahko pridelali toliko žita, da bi povsem zadostili potrebam Slovenj Gradca. Kaj bomo pa zdaj ko šmarškega polja ne bo več? To je naša "prekmurska ravnica". Dobrova je ilovnata, tam kmetijska zemlja ne bo nastala v več sto letih," je dodala Konečnikova. O nesmiselnosti poseka dobrovskega gozda so govorili tudi občani, ki živijo na ulici dr. Ljube Prener, na Podgorski cesti, na Strnadovi ulici … Da prav gozd predstavlja naravno zaščito v smislu zadrževanja vlage, da uravnava mikroklimo in da preprečuje prepih, so bili nekateri od njihov argumentov. "V mestu nimamo konkretnega parka, to funkcijo imajo primestni gozdovi na Dobravi, na Legnu, na pobočju Rahtela. Nameniti jim moramo pozornost, ne pa da jih krčimo," je v zvezi s tem dejal Peter Cesar.
Razburjeni tudi v Pamečah
"Strinjam se z vami, da je nesmiselno sekati gozdove, ampak to je zahteva iz zakona o kmetijskih zemljiščih. Prostorski akti morajo biti pripravljeni v skladu z zakonodajo, zato je bilo potrebno poiskati zemljišče, kjer bi bilo mogoče vzpostaviti kmetijske površine. Naloga prostorskega načrtovalca ni slabšanje razmer, temveč iskanje ravnovesja med tistim kar je potreba, med interesi lokalne skupnost in interesi, ki jih zastopajo različne grupacije," pa je na javni obravnavi povedala Marinka Konečnik Kunst iz podjetja ZUM. Bilo je še nekaj drugih pripomb, tudi iz Pameč, kjer nasprotujejo širjenju industrijske cone na drugo stran ceste, eden ob občanov se je spraševal o smotrnosti na novo zgrajenega krožišča, ki ima izvoz predviden prav tja. Simon Smolar je dejal, da ga skrbi, da se dokumentacija za širjenje industrijske cone pripravlja nemoteno naprej in da imajo v Pamečah občutek neenake obravnave.
Po treh urah javne razprave je na koncu svoje mnenje izrazil tudi župan Tilen Klugler in poudaril, da je naloga občinske uprave, da enakopravno gleda na vse deležnike v prostoru in da delujejo transparentno. Dejal je, da je razprava potekala zgolj o kmetijskih zemljiščih, za katere se zaveda, da jih je nemogoče nadomesti, a da mora mestna občina gledati na enakomeren razvoj, tudi na gospodarstvenike, na mlade družine in vse ostale. V okviru javne razgrnitve lahko javnost do 31. marca do polnoči bodisi osebno v prostorih MO bodisi po navadni ali elektronski pošti poda pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo, MO Slovenj Gradec jih bo proučila, do njih zavzela strokovna stališča in jih javno objavila.
