Nejc Strojnik
Med vožnjo iz Slovenj Gradca proti Dravogradu, na območju, kjer bo v kratkem zrasla nova podjetniška cona, je bilo v zadnjih dveh mesecih težko spregledati veliko količino hlodov. Na letošnjo že 19. licitacijo vrednejših lesnih sortimentov je 611 lastnikov pripeljalo 6523 hlodov. Dobrih pet tisoč se jih je prodalo v prvem krogu, zanje pa so lastniki skupaj iztržili okoli dva milijona evrov. Po ceni na kubični meter je (tudi letos) zmagal gorski javor rebraš, najdražji je dosegel ceno kar 7200 evrov, medtem ko je najvišjo ceno za hlod tokrat presenetljivo dosegel oreh. Tega je za 16.506 evrov kupil avstrijski kupec, ki ga bo, ker so žage, ki zmorejo razrezati takšne velikane, redke, odpeljal v Nemčijo, od tam pa bo v obliki miznih plošč romal na Japonsko. Posel za to naj bi bil že sklenjen. Pa ne le največjega, avstrijski kupec je kupil večino najdražjih in najdebelejših hlodov.
Presenetil je oreh
"S cenami smo zadovoljni. Niso bile najvišje, tako visoke kot v preteklih letih, so se pa pojavljali novi sortimenti, ki so dosegali zelo visoke cene. Ni vedno samo gorski javor rebraš tisti, ki se zelo dobro prodaja, ampak se tudi ostali. Rekordni hlod oreha so pripeljali iz Bosne in Hercegovine, javor, ki je po kubičnem metru dosegel najvišjo ceno, pa iz Hrvaške. Letos nimamo slovenskega zmagovalca, je pa na četrtem mestu hrastov hlod, ki se je prodal za skoraj dvanajst tisoč evrov in prihaja iz gozdov Mislinjske doline," je povedal Jože Jeromel, strokovni tajnik Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline in eden glavnih organizatorjev licitacije. "Med javorji rebraši letos ni bilo tako vrhunskih hlodov, kot so bili v preteklih letih. Mogoče bo treba animirati še več slovenskih lastnikov, da bodo pogledali svoje gozdove, prepričan sem namreč, da je takih biserov v Sloveniji še veliko."
Letos je bilo uspešnih 55 kupcev, kar je v okvirih iz preteklih let, v oči pa bode podatek, da je bilo v prvem krogu neprodanih 1480 hlodov, česar v prejšnjih izvedbah niso bili vajeni. "Do zdaj v prvem krogu še nismo prodali manj kot 94 odstotkov lesa, letos je ta odstotek malo čez 80. To je predvsem na račun neprodane smreke. Do zdaj takih težav s prodajo tako kakovostne smreke še nismo imeli. A nas ne skrbi - takoj ko smo videli rezultate, smo pozvali kupce, za katere vemo, da kupujejo smrekov les, da pridejo in pogledajo, kar je ostalo. Mislim, da kljub vsemu ne bo nobenega problema s prodajo vsega lesa," je jasen Jeromel. Na licitaciji v Slovenj Gradcu, ki že nekaj časa velja za največjo v srednji Evropi, so kupovali kupci iz dvanajstih držav, največ, 23, je bilo slovenskih. Čeprav uradno kitajskih kupcev letos ni bilo, pa to čisto ne drži, saj so les nabavljali prek evropskih posrednikov. Kupcem je bilo na voljo več kot 20 drevesnih vrst, in če so najvišjo ceno dosegali javorji, orehi in hrasti, je bila po kubičnem metru najcenejša cipresa (153 evrov), glede na prejšnja leta pa je vrednost precej izgubila češnja (253 evrov). Manj kot 500 evrov so dosegli še brek, kostanj, jablana, lipa in bukev.
Težave z lokacijo
Čeprav so organizatorji licitacijo tudi letos izpeljali na zavidljivi ravni, pa je bilo njeno načrtovanje vse prej kot rožnato. Zapletlo se je pri iskanju lokacije. Slovenska zakonodaja namreč prepoveduje izvedbo na kmetijskih zemljiščih, zaradi česar so jih denimo lani obiskali inšpektorji in denarno kaznovali. Novo lokacijo so iskali tudi na zemljiščih Premogovnika Velenje in Teša, pogovarjali so se s županom Pliberka, kjer bi licitacija lahko potekala na območju znanega jormaka, na koncu pa dogovor sklenili z Mestno občino Slovenj Gradec in licitacijo pripravili na stavbnih zemljiščih, kjer je predvidena podjetniška cona. A rešitev ni dolgoročna - že prihodnje leto bodo znova brez lokacije, saj se bo na tem mestu takrat že gradilo … "Vsako leto najdemo začasni prostor, seveda pa si želimo, da bi imeli stalnega, ki bi ga lahko primerno uredili. Vemo, da je vsako leto ugibanje, kakšno bo vreme, ali bo mogoče dovažati hlode. Zato tudi od mene še en apel kmetijskemu ministrstvu, da bolj intenzivno pristopi k iskanju primerne lokacije oziroma k sprejemanju ustreznih aktov, da bo licitacija tudi v prihodnje mogoča v Slovenj Gradcu," pa je ob tem dejal župan Tilen Klugler.
