Kava - napitek, ki se dotakne naše duše in zdravja

Svet se zdi lepši in prijaznejši, potem ko spijemo skodelico kave. In vsem izzivom smo nekako lažje kos, če smo prej ukradli nekaj trenutkov samo zase in dovolili, da nam dišeči oblak toplega vonja črne omame poboža nosnice in dušo. Prija, tudi če ni več jutro, in včasih je misel na skodelico kave med delovnim premorom ali sestankom edino, kar nas zvleče skozi manični ponedeljek. Četudi je ta v torek.

Črna kava je po vsem svetu eden najbolj priljubljenih napitkov. Njen vir, rastlina kavovec, izvira iz Etiopije. Arabski trgovci so to rastlino potem prenesli v svoje dežele, napitek iz nje pa poimenovali kahva. Ta beseda je sprva označevala vsako pijačo, sčasoma pa so jo začeli uporabljati le za ta črni aromatični napitek. V Evropo je kava prvič prodrla leta 1615, in to po zaslugi beneških trgovcev. V sedanji Evropi največ črne kave popijejo Nemci, povprečno tri, štiri skodelice na dan, sledijo jim Španci in Italijani.

Napitek, ki nas pripelje varno domov

Zakaj je kava tako priljubljena? Ker je idealen napitek za druženje in kratke pogovore? Ker je okusna in ker jo je mogoče pripraviti na razne načine? Zaradi njenega vpliva na človeški organizem? Ali zaradi vsega skupaj?

Nekateri ljudje imajo težave s spanjem, če črno kavo popijejo prepozno zvečer. Nekateri pa jo pijejo prav zato, da bi ostali budni in bi do konca opravili svoje delo ali se varno vrnili domov. In kakšen je njen dejanski vpliv na organizem? Kmalu po prispetju kave v Evropo so zaznali njen poživljajoči učinek. Angleški znanstveniki iz 18. stoletja so navedli, da kava pospešuje prebavo in krvni obtok ter povečuje sposobnost razmišljanja in da celo blaži kašelj in glavobol ter zmanjšuje potrebo po vodi. Znanost je doslej v skodelici kave odkrila več kot tisoč sestavin, med drugim vitamine in rudninske snovi, beljakovine in maščobe pa tudi presenetljivo visok delež antioksidantov. Vendar to še ne pomeni, da je kava izvrstno živilo, saj se vse našteto v njej pojavlja v izredno majhnih količinah, četudi imajo mnoge sestavine pozitiven vpliv na organizem. Za večino kavnih učinkov na naše telo je odgovoren kofein.

Popita skodelica kave denimo okrepi pozornost in spomin. Avstralska raziskava je pokazala, da kava izboljša predelavo podatkov v možganih ter sposobnost poslušanja in sprejemanja spodbudnih sporočil. Tak vpliv naj bi imela zaradi kofeina, ki po trditvi znanstvenikov zagotovi boljše počutje in razumevanje vsebine sporočil. Kofein ima ugoden vpliv tudi na možganske receptorje in s tem poveča spomin.

Od kave se ne boste zredili

Večletna raziskava je ugotovila, da se pri starejših ljudeh miselna sposobnost manj poslabša, če spijejo tri skodelice kave na dan, oziroma da se mentalna sposobnost teh ljudi štirikrat hitreje zmanjšuje, če kave ne pijejo. Antioksidanti v kavi nevtralizirajo oziroma zavirajo delovanje prostih radikalov, s tem pa krepijo imunost.

Pitje črne kave zmanjša nevarnost nastanka žolčnih kamnov in varuje pred razvojem degenerativnih možganskih obolenj. Kavi pripisujejo visoko kaloričnost, vendar je nima. Nemleta kava ima 287 kilokalorij na sto gramov, enaka količina instant kave pa 100 kilokalorij. Ker je za espresso uporabljenih sedem gramov kave, za instant kavo pa dva grama, ima torej espresso okoli 20 kilokalorij, skodelica instant kave pa samo dve. Kar kavo naredi kalorično, so sladkor, smetana, mleko, čokoladni prah in tako dalje. Kakor pri vsem je torej tudi pri kavi potrebna zmernost. Dan začeti s črno kavo je dober običaj, le da je pred njo potreben zajtrk. Priznajte ... že zdaj komaj čakate, da vas njen pomirjajoči, tolažeči in bodreči vonj spet prijazno objame.