
V medijih se kar naprej pojavljajo članki in oddaje o tem, kako pomembno je redno čiščenje zob. Tovrstnih opomnikov je toliko, da je vsakdo prepričan, da gre samo za reklamo in da si vendar znamo negovati zobe, saj smo se tega naučili že kot otroci. Toda zobozdravniki, ki se ukvarjajo s stanjem zob prebivalstva, bi znali povedati, da to nikakor ni rožnato kot zdrave dlesni.
Zdravje zob in zdravje dlesni sta namreč tesno povezana, lahko bi rekli, da brez zdravih dlesni tudi zdravih zob ne more biti. Vnetja v žepih, ki se naredijo okoli roba dlesni, sčasoma omajejo zob, ukoreninjen v čeljustni kosti. Zobje najprej postanejo občutljivi za dotik, pozneje povzročajo težave pri žvečenju, nazadnje lahko celo izpadejo.

Iz česa nastaja plak
Vzrok za vnetja dlesni so bakterije v plaku, mehki nemineralizirani masi, ki se čvrsto prilepi na zobno površino. Če plaka ne odstranjujemo, začnejo kisline iz njega napadati zobno sklenino, to pa povzroči karies oziroma zobno gnilobo. Prav tako se plak začne nabirati v žlebu dlesni, prodira vedno globlje v žep med dlesnijo in zobom ter prispeva k obolenju obzobnih tkiv.
Kislini v plaku se najlaže izognemo s tem, da se odpovemo sladki in sladkani hrani, ki vsebuje glukozo. Sem sodijo tudi predelana živila in sladki napitki. Kot posladek ali prigrizek med obroki je zato priporočljivo uživati sveže in surovo sadje in zelenjavo, oreške ali sir. Zlasti sir je koristen za konec obroka, ker spodbuja nastajanje sline. Ta namreč pomaga preprečiti nastanek kislin v plaku, ki se tvorijo zaradi bakterijske razgradnje sladkorja v hrani.
Kako nadomestimo manjkajoče zobe
Zdrave dlesni in čeljustne kosti pa so posebno pomembne, kadar je treba kak zob nadomestiti z umetnim. Obstajajo tri vrste umetnih zob: mostički, proteze in zobni vsadki. Vsadki oziroma implantati lahko nadomestijo enega ali več izgubljenih zob, pomagajo pa tudi podpirati mostičke in zobne proteze. Zobni vsadki v obliki vijakov iz titana nadomestijo koren zoba na istem mestu, kjer je rasel naravni zob. Na mestu manjkajočega zoba zobozdravnik zvrta luknjo, nato pa vanjo čvrsto vstavi vijak. Na glavo vijaka se namesti umetna zobna krona in tako zapolni vrzel v vrsti zob.

Kadar je pacient iz kakršnegakoli razloga izgubil vse zobe oziroma njegovi preostali naravni zobje ne zadoščajo za pritrditev proteze, se ta, kot rečeno, pritrdi na zobne vsadke. Običajno so potrebni štirje (all-on-4) ali šest (all-on-6) zobni vsadki, na katere se pritrdi celotna zobna proteza. S tem se pacientu povrne sposobnost normalnega žvečenja hrane in govora, obenem pa proteza ohranja tudi estetsko funkcijo zobovja, saj je včasih celo lepša od naravnih zob in v veliki meri prispeva k temu, da se znova radi iz srca smejimo.
Implantati oziroma zobni vsadki zagotavljajo trajno rešitev za izgubljene zobe, pripomorejo k zdravju vse ustne votline, s tem pa prispevajo k samozavesti in dobremu počutju človeka. Tako vsadki kot vsa zobna protetika so izdelani iz zelo kakovostnih materialov, med katerimi prevladujejo porcelan, keramika in cirkonij. Prej ko zobozdravnik vstavi implantat, večja je možnost, da bo s tem rešil tudi čeljustno kost pred propadanjem, na ta način pa se poveča tudi možnost za ohranitev preostalih zob zdravih in lepih.