Andreja Kutin
16., junij, 1975
Zopet zlato za Jugoslavijo
19. evropsko košarkarsko prvenstvo se je končalo tako kot smo si želeli in kot smo napovedovali. Jugoslavija je sinoči drugič zapored postala evropski prvak, potem ko je v odločilnem srečanju premagala reprezentanco Sovjetske zveze s 90: 84.
Nabito polna dvorana Pionir je videla izredno košarko, ki jo je večina strokovnjakov proglasila za najboljšo, kar so jih doslej-videli v finalnih srečanjih evropskih prvenstev. Borba je bila kot vedno v srečanjih s Sovjetsko zvezo izredno težka, vendar je zmaga Jugoslovanov, ki so vodili skoraj vseh 40 minut, povsem zaslužena. Zlato medaljo so nam prinesli tile igralci: Tvrdić, Kičanović, Jolovac, Žižić, Jerkov, Kapičić, Slavnić, Cosić,' Solman, Plečaš, Dalipagić in Delibašić. Po tem srečanju je vse bolj jasno, da sta reprezentanci Jugoslavije in Sovjetske zveze v Evropi razred zase in da druge reprezentance precej zaostajajo za njima. To se je videlo tudi v drugih sinočnjih in predvčerajšnjih tekmah. Včeraj je najprej Španija visoko premagala ČSŠR, to pa je tudi uspelo Italijanom proti Bolgariji. S tem se je končala borba za bronasto medaljo, ki se je po sobotnem porazu Italije s ČSŠR silno zapletla, saj so imele možnost, da bi jo osvojile še kar štiri reprezentance. Ker pa v nedeljo presenečenj ni bilo, je osvojila bronasto medaljo Italija, ki ie imela sicer enako število točk kot Španija, vendar je ta izgubila medsebojno srečanje.
Končni vrstni red v finalni skupini je v glavnem pričakovan (le Španija se je morala to pot zadovoljiti s četrtim mestom, na prejšnjem evropskem prvenstvu v Barceloni je bila druga): Jugoslavija, ZSSR, Italija, Španija, Bolgarija in ČSSR.
Jugoslovanski ekipi je ob koncu izročil pokal in zlate kolajne W. Jones, generalni sekretar FLBA, šampionat pa je sklenil pokrovitelj, sekretar izvršnega komiteja predsedstva centralnega komiteja ZKJ Stane Dolanc, ki je čestital našim košarkarjem k naslovu evropskega prvaka.
MIRKO LORENCI
16. junij, 1975
Domači analogni računalnik
Če gre za domače elektronske računalnike, tudi mariborski strokovnjaki niso od muh. Že lani so namreč na visoki tehniški šoli v Mariboru izdelali analogni računalnik ali simulator in tako prihranili družbi blizu 30.000 dolarjev, kolikor bi stal tak računalnik; če bi ga kupili v tujini.
Med računalnikom, ki računa le s številkami, in analognim računalnikom je razlika v tem, da vsak opravlja svoje naloge. Digitalni računalniki imajo veliko zmogljivost in so zelo natančni, analogni pa so manj natančni, toda bolj nazomi, možno pa je tudi hitro spreminjanje programov.
Po domače povedano dobimo na digitalnem računalniku rezultate v številkah (včasih v več metrov dolgih tabelah), na analognem pa se rezultati izražajo v obliki narisanih krivulj. 0 tem, kateri je boljši, ne govorijo, ker ima vsak svoj namen.
Izdelal ga je profesor VTS Zdravko Ženko, dipl. inž., ki predava na oddelku za elektroniko. "Izdeloval sem ga dve leti, v glavnem iz domačega materiala in tudi iz delov, ki sem jih našel na odpadu. Vanj sem vgradil okoli 50 integralnih ojačevalnikov, blizu 1000 tranzistorjev in drugih elementov, tako da me je cel računalnik veljal okoli 20.000 dinarjev," pravi inženir Ženko ter hudomušno pripominja, da je dal za računalnikovo ohišje nekaj steklenic piva.
Računalnik uporabljajo za pedagoško delo in vaje, zlasti za simuliranje nelinearnih regulacijskih sistemov. Računalnik je odličen za grafično reševanje zapletenih diferencialnih enačb, ki jih normalno sploh ni mogoče rešiti, rezultati pa se pokažejo kot diagrami.
N.S.
17. junij, 1975
Kdaj bo hitra cesta?
Že lani je bila obremenitev mariborskih cest takšna, kakršno so mariborski urbanisti sredi šestdesetih let predvidevali šele za leto 1991!
Ta podatek dovolj zgovorno pove, kako je mariborsko cestno- prometno omrežje zaostalo za razvojem prometa in kako nujno je čimprej urediti omrežje, tako da bo kos sodobnim prometnim zahtevam. Čeprav smo o osnutkih desetletnega načrta graditve in modernizacije cest za obdobje 1976-1985 poročali že večkrat, je še nekaj odprtih vprašanj, ki jih bodo moraÎi urbanisti preučiti, tako da bodo zbori skupščine občine Maribor, ko bodo dajali osnutek v javno razpravo, odločali že o strokovno preučenih rešitvah. O tem je včeraj razpravljal tudi izvršni svet skupščine občine Maribor. Člani sveta so zlasti razpravljali o dveh poglavitnih temah: kako financirati program in kaj bi moralo priti v petletni plan republiške skupnosti za ceste.
N.Š.
