17. maj 1976
Množična občila zares tribuna združenega dela
Ob 50-letnici radiodifuzije v Jugoslaviji je predsednik republike Tito poslal upravnemu odboru JRT sporočilo, v katerem pravi: Šele socialistična Jugoslavija je dala osnove in možnosti za hitrejši razvoj radia in kasneje tudi televizije. Po zaslugi prizadevanj družbene skupnosti je zdaj v naši deželi močna radiodifuzna mreža z radijskimi in televizijskimi centri v vseh republikah in pokrajinah. Zdaj lahko vsak državljan Jugoslavije sprejema nekaj radijskih programov in, kolikor mi je znano, bo lahko kmalu vsaka družina v naši državi gledala televizijske oddaje. S takšnimi dosežki smo res lahko zadovoljni. Nedavno sem govoril o zelo pomembni družbeni vlogi sredstev obveščanja in o potrebi zagotoviti pogoje, da bo ta vloga uspešno opravljena. Na tako pomembnem področju ne smemo zaostajati za splošnimi družbenimi prizadevanji, ker je dobra informiranost delovnih ljudi nujen pogoj za njihovo samoupravno angažiranost. Nedvomno smo dosegli že lepe uspehe, vendar je treba storiti še precej, da bodo množična občila zares postala tribuna združenega dela v najtesnejši povezavi ín v ustvarjalnem razmerju s samoupravno bazo. V našem celotnem revolucionarnem delovanju so bila sredstva informiranja vedno opora v boju za nenehni razvoj in za čedalje hitrejši napredek naše skupnosti. Ne dvomim, da bo to v prihodnje še bolj potrjeno z nesebičnim angažiranjem vseh tistih, ki so jim pri srcu socialistično samoupravljanje, bratstvo in enotnost ter neodvisnost in neuvrščenost socialistične Jugoslavije.
17. maj 1976
Največje onesnaženje morja v zgodovini
Iz supertankerja Urquiola, ki je preteklo sredo nasedel pri vhodu v špansko pristanišče Coruna, je stekla v morje več kot polovica 110.000 ton nafte. Morje je onesnažila desetkrat huje, kot so domnevali najprej. V mrzlični tekmi s časom črpajo tovor z Urquiole v drug tanker. V razbitinah tankerja pa je le 20.000 ton nafte, čeprav so najprej menili, da je je ostalo 80.000 ton in bi jo torej, če upoštevamo tisto, ki je zgorela med požarom, steklo v morje le 5.000. Sedaj pravijo, da ni moč izračunati, koliko nafte je zgorelo, po morju pa se je razlilo 50.000 ton nafte. To je največje onesnaženje morja v zgodovini.
18. maj 1976
Jeseni gradnja v Pristanu
Jeseni bo mariborski Pristan spet gradbeno zaživel; Stavbar bo začel zidati objekte zahodno od starega mostu: Kakor smo že poročali, naj bi po zazidalnem načrtu zgradili vzhodno in zahodno od mostu objekte s skupno 88 stanovanji, od tega na zahodni strani 35 stanovanj. V objektih, ki jih bodo letos pričeli zidati, so predvidena razmeroma velika stanovanja; zanje je - kakor pravijo pri Stavbarju precej interesentov. Graditelji se pri tej zidavi srečujejo s problemi, s katerimi niso računali, ker so nekateri novi predpisi (denimo za odmike od ceste) bistveno ostrejši kot prejšnji, poleg tega bremenijo ta gradbeni ukrep precejšnja rušitvena dela (denimo rušitev temeljev južno od stavbe TAM) in zelo visoka voda, ki terja pilotiranje, saj je nosilnost terena izredno slaba. Zato pri Stavbarju računajo z daljšo dobo zidave in menijo, da bo nemara trajala 18 mesecev. Bo pa ta zidava prinesla novo življenje v Pristan in pospešila komunalno urejanje predela, ki je za Mariborčane nedvomno zanimiva rekreacijska cona.
18. maj 1976
Črni val neuničljiv
Usoda španskega tankerja Urquiola, ki je poskušal minulo sredo zapluti v pristanišče Coruna je bila zapečatena v nekaj urah vendar bodo posledice te katastrofe trajale najmanj leto dni. Toliko časa bo potrebno, da bodo morski tokovi, čas in človeške roke odstranile naftne madeže v pristanišču in na plažah. /.../ Tragedija tankerja Urquiola se je začela minulo sredo dopoldan, ko je ladja pri vhodu v pristanišče nasedla na podvodno čer. Iz dna je začela iztekati nafta. Tanker se je nagnil in ni mogel dalje. Vozil je 110.000 ton nafte. Vse se je dogajalo pravzaprav tik pred mestom s 240.000 prebivalci. Čeprav so takoj ukrepali, niso mogli ničesar storiti. Nafta je odtekala v velikih količinah in pristaniški količinah in pristaniški zaliv je bil kmalu prekrit s temno plastjo. Na ladjo sedaj nihče ne misli. Gospodarstveniki in prebivalci severnih obal Španije, še posebej turistični delavci in ribiči so močno v skrbeh zaradi črnega vala nafte, ki v teh dneh pljuska ob njihovo obalo in pušča črne sledove. Turizem bo utrpel ogromno škodo. Številne plaže je že preplavlja nafta.
