10. maj 1976
Ne bodo ostali sami
Republiški štab za civilno zaščito in Rdeči križ Slovenije pozivata delovne ljudi, občane in organizacije združenega dela, naj pomagajo ljudem, ki jih je prizadel potres v zahodni Sloveniji. Najbolj nujno potrebujejo stanovanjske prikolice, šotore in drugo. 900 družin na Tolminskem je ostalo brez strehe nad glavo. Do sobote zvečer so jih namestili v šotore, nedeljski potres z močjo 6,5 do 7. stopnje pa je odvzel streho še 500 družinam. Milica Rutar iz Kobarida je ena od mnogih, ki so se znašli v hudi stiski. Njen dom je porušen, mož bolan. Njej in drugim bodo pomagali. Tolminska v nesreči ne bo ostala sama, je zagotovil tudi Andrej Marinc, ko je v soboto obiskal potresno območje. Foto: B. Vugrinec
11. maj 1976
920 mrtvih, 400 pogrešanih
Popoldne so pod ruševinami v Furlaniji našli še šest trupel, tako da je število mrtvih pri katastrofalnem potresu sedaj 920. 400 ljudi pogrešajo in bojijo se, da bodo njihova imena kmalu vpisali na seznam mrtvih. Ni verjeti, da bi bili pod ruševinami še živi. Proti tifusu so cepili 120.000 ljudi. Cepivo, antibiotiki, razkužila, zdravila in sanitetni material prihajajo redno. Na porušenem območju so telefonsko omrežje popravili le delno. Na cestah od Vidma v porušeno območje je še naprej zmeda. Včeraj ob 6. uri 9 minut in dve sekundi se je zemlja znova stresla. Od četrtka zvečer je bilo 48 potresov.
12. maj 1976
Otvoritev avtomobilke Hoče-Celje julija
Čeprav je glede na videz del na celjskem odseku avtomobilke Hoče-Celje moč podvomiti v njeno pravočasno dograditev, na republiški skupnosti za ceste SRS zatrjujejo, da bo otvoritev że julija letos. Direktor strokovnih služb skupnosti Lojze Blenkuš, dipl. inž., nam je s tem v zvezi povedal, da je rok za dograditev še vedno 30. junij, medtem ko bo uradna otvoritev ceste julija. "Ne napišite kakšnega datuma, ker še ni določeno, ali bo otvoritev na praznični dan, gotovo pa je, da bo v juliju. Res pa je, da so izvajalci na tesnem s časom, toda kdaj izvajalci take investicije ne pridejo v časovno stisko?" O. K.
13. maj 1976
Najbolj korenita reforma
O izhodiščih in smotrih usmerjenega izobraževanja smo se pogovarjali z Emilom Rojcem, članom izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS. Kakšen pomen in vlogo pripisujete javni razpravi o projektu reforme srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje? "Namen javne razprave o zasnovi te doslej najbolj korenite reforme našega šolskega sistema ni le v presoji, ali predloženi projekt vključuje vsa temeljna kongresna izhodišča za reformo, ampak ima ta javna razprava prvenstveno mobilizacijsko naravo. Gre za to, da se združeno delo in drugi zainteresirani porabniki kadrov dogovore o neobhodnih korakih za ustvarjanje materialnih, kadrovskih in ostalih možnosti za izvedbo te zahtevne preobrazbe našega šolskega sistema. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da ima večina razprav, ki jih v teh mesecih organizirajo socialistična zveza in drugi družbeni dejavniki, prav takšen, to je delovni značaj, značaj dogovarjanja o skupni lotitvi uresničevanja te reforme." Kako bi najbolj strnjeno povzeli osnovne smotre sedanje preobrazbe šolstva? "Na kratko bi jih lahko opredelili v naslednjih smereh: uveljaviti delovnega človeka in združeno delo kot subjekta izobraževalne politike v samoupravni družbi in celotnega načrtovanja na tem področju; vzpostavitvi in utrditi neposredne vezi med proizvodnim in drugim družbeno potrebnim delom ter izobraževalnimi institucijami na temelju novih družbenoekonomskih odnosov, zlasti svobodne menjave dela, na bazi programskih potreb in razvojnih ciljev združenega dela; odpraviti ločevanje med usposabljanjem za fizično in umsko delo, izenačiti izhodišče in možnosti za vsestranski razvoj človekove osebnosti, zlasti z dvigom splošne izobrazbene in kulturne ravni vse učeče se mladine ter z uresničevanjem načela 'izobraževanje ob delu in iz dela' uveljaviti izobraževanje kot stalno sestavino človekovega življenjskega in delovnega procesa."
14. maj 1976
Mladinske brigade
V štirinajstih urah bi bilo mogoče organizirati brigado 2000 mladincev iz vse Slovenije in jo hkrati pripeljati na potresno območje, je izjavil predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič. Iz republiške bi se potem lahko razvila zvezna mladinska delovna brigada.
15. maj 1976
Posebno polnomočje Fordu
Ameriški predsednik Ford je sinoči podpisal novi zakon, ki mu omogoča, da sam v treh mesecih mobilizira 50.000 rezervnih vojaških obveznikov. Novi zakon dopušča predsedniku, da brez objave vojne vpokliče rezerviste v posebnih okoliščinah, v katere pa ne uvrščajo naravne tegobe ali notranje nemire.
