(POPULARNO) Petdeset let Žrela, ultimativne travme zahodne civilizacije

V zgodovini je malo filmov, ki bi imeli tak prelomen, globok in dolgotrajen vpliv kot Žrelo. Tretji celovečerec Stevena Spielberga je že ob izidu leta 1975 spremenil način delovanja filmske industrije in postavil temelje današnjim komercialnim filmom. Obenem je porodil povsem nov podžanr, ki nove filme proizvaja še danes. In pa seveda – podoba krvoločnega morskega psa se je usedla globoko v podzavest zahodne civilizacije oziroma vsakogar, ki je film videl in nato sam vstopil v morje. Žrelo prav ta teden praznuje 50 let in tako kot je premiero doživel ob začetku poletja, je tudi tokrat prav, da pred začetkom dopustov na morju ponovno spomnimo na filmsko grozo, ki že pol stoletja na nas preži iz morskih globin. Tihi fant novega HollywoodaŽe takoj na začetku je treba poudariti, da je bil film ne glede na kasnejši uspeh v času nastajanja med letoma 1973 in 1975 vse prej kot triumf. Pravzaprav je bila med snemanjem vseskozi za mizi možnost, da bo šlo za totalen fiasko in da bo Steven Spielberg zaradi njega namesto med vzhajajočimi talenti ameriškega filma pristal med drugorazrednimi režiserji. A pojdimo po vrsti. V začetku sedemdesetih si je Spielberg kot mlad možakar sredi dvajsetih let močno prizadeval, da bi se prebil v filmsko industrijo. V šoli mu nikoli ni šlo preveč dobro, a da bi se izognil vpoklicu v Vietnam, se je raje vpisal na kolidž - vendarle bolje knjige kot pa vojska. Ker je od otroštva že sam ustvarjal amaterske filme, pa je v sebi komaj čakal, da bo lahko začel čim prej delati pri kakšnem filmskem studiu ali televizijski postaji. To je kmalu tudi dočakal. Spielberg je prva leta kariere med letoma 1969 in 1973 režiral televizijske serije in filme. Svojo pot je začel v času vzpona novega Hollywooda, ko je skupina mladeničev, kot so Francis Ford Coppola, Martin Scorsese in William Friedkin, z novimi pristopi začela spreminjati ameriški film. Ampak Spielberg se je zelo razlikoval od njih. V nasprotju z njihovim razvratom in artističnimi tveganji je bil sam bolj sramežljiv, prizemljen, geekovski. Alkohol in mamila ga niso niti približno zanimali. Če so se ti mladi režiserji bolj zgledovali po velikih režiserjih evropskega filma, je bil Spielberg na drugi strani prej otrok ameriške televizije in žanrskega B-filma. Tudi zato kariere ni zares začel s snemanjem drznih neodvisnih filmov, temveč preko rutinskih zaposlitev pri televizijskih studiih. Knjiga uspešnica že pred izidomSpielberg je v začetku sedemdesetih posnel dva celovečerca. Dvoboj (Duel, 1971) je bil televizijski film, ki so ga razširili za kino predvajanje, medtem ko je bil Teksaški ekspres (The Sugarland Express, 1974) z Goldie Hawn njegov pravi kino prvenec. Ko je Spielberg še snemal slednjega, je za njegovim hrbtom že nastajalo Žrelo. Šlo je za izrazito studijski projekt. Njegovi začetki segajo v leto 1973, ko sta producenta Richard Zanuck in David Brown pod okriljem studia Universal za 175.000 dolarjev odkupila pravice za istoimenski roman Petra Benchleya, še preden je ta izšel. Zanuck in Brown sta želela unovčiti navdušenje javnosti nad knjigo in film izdati čim prej, po možnosti že leta 1974. Spielberg je po Teksaškem ekspresu že načrtoval svoj film Bližnje srečanje tretje vrste (Close Encounters of the Third Kind), ki pa je moral še nekaj let počakati. Tudi on se je namreč navdušil nad Benchleyevo knjigo, zato je Zanucka in Browna prosil, če bi lahko prevzel režijo. Producenta sta zaradi kritiškega uspeha Dvoboja in Teksaškega ekspresa pristala. Stevenu Spielbergu izvirni Benchleyev scenarij za Žrelo nikakor ni bil všeč, v prvi vrsti zato, ker ni imel likov, za katere bi gledalci navijali. Režiser je takoj naročil novo predelavo pisne predloge. Pravzaprav je scenarij za Žrelo šel skozi celo vrsto rok, preden je s pomočjo scenarista Carla Gottlieba dobil končno obliko. Spielberg je zgodbo vseskozi potiskal v smer večjega realizma. Čeprav je že sodeloval z Goldie Hawn, tokrat v film ni hotel vključiti zvezdnikov, ker je želel, da gledalci verjamejo, da se ta zgodba dogaja povsem običajnim ljudem. Roy Scheider je bil po uspehu Francoske zveze (The French Connection, 1971) edini zares znani igralec v filmu. Kariera mladega Richarda Dreyfussa se ni vzpenjala po njegovih željah, zato je bil pripravljen sprejeti vsako studijsko vlogo, Roberta Shawa pa so za vlogo Quinta najeli po njegovi prepričljivi vlogi v filmu The Sting (1973).Težavno snemanje filmaFilmska ekipa s Spielbergom na čelu se je morala soočiti s težko in tehnično izredno kompleksno produkcijo filma. Režiser je sumil, da mu studio ni dal dovolj velikega proračuna za njegove ambicije. Vseskozi so ga silili, da bi prizore na morju posneli v studijskem bazenu, kar je ostro odklonil. Ko se je Spielberg po razhajanjih s studiem že na začetku želel posloviti od projekta, so mu dali vedeti, da nima več izbire, ker so bile vse pogodbe že podpisane. Največji zalogaj je predstavljal prav morski pes. Ker te živali v nasprotju z nekaterimi drugimi seveda ni mogoče zdresirati za filmsko nastopanje, so morali zgraditi mehanično imitacijo. Izdelali so tri morske pse, ki so jih ljubkovalno imenovali Bruce. A kompleksna mehanizacija je pomenila tudi, da se je naprava nenehno kvarila. Snemanje se je vleklo v nedogled, zato so glavni igralci začeli v medijih javno izražati podcenjevalen odnos do projekta. Vendar so imeli zastoji tudi pozitivno plat - medtem ko so tehniki nenehno popravljali morske pse, se je igralska ekipa dobivala doma pri Spielbergu in improvizirala prizore, da bi izgledali bolj pristno. Prav ta kemija med igralci danes daje filmu tisto pravo kredibilnost.Studio je bil seveda nezadovoljen s podražitvami, še bolj pa s posnetimi prizori, ki so si jih vsak dan sproti ogledali. Želeli so akcijski film, akcije pa v filmu skorajda ni bilo. Načrtovanih 55 snemalnih dni se je razvleklo na 159, začetni proračun 3,5 milijona dolarjev pa je na koncu narasel na deset milijonov, kar je po uskladitvi z inflacijo današnjih 60 milijonov dolarjev. Največja težava pa je bila, da je morski pes v filmu izgledal kot ena velika igračka, niti blizu tega, da bi se ga kdorkoli bal. Spielberg je bil med snemanjem pod ogromnim pritiskom in je doživljal velike osebne krize. Če bi film propadel, bi bil to konec njegove studijske kariere. "Zdelo se mi je, da se mi bo zmešalo," se je kasneje spominjal Spielberg. "Čisto sam sem ležal v hotelski sobi, potil sem se, srce mi je norelo. Bil sem popolna razvalina." Genialna poteza v zadnjem trenutkuIn prav takrat je ekipa ubrala potezo, ki se je izkazala za genialno. Šele v montaži so se zaradi neprepričljivega videza morskega psa odločili, da ga do zadnjega poglavja filma sploh ne bodo pokazali. S tem je film dobil povsem drugačen značaj. Namesto neposrečenega strašenja in skakanja v obraz so v filmu ustvarili vzdušje srhljivega pričakovanja in napetosti. "Tisto, kar si gledalec predstavlja v svojem umu, je veliko hujše od tistega, kar dejansko vidi v filmu," je pristop izvrstno povzel producent Rob Cohen.Žrelo je bil prvi večji film, pri katerem se je studio odločil, da bo viden del proračuna namenil za promocijo, še posebej za televizijske oglase, ki so bili z vidika oglaševanja filmov takrat še nekaj povsem novega. Poleg tega je studio sledil novim pristopom, ki jih je z Botrom (The Godfather, 1972) vpeljal studio Paramount, in sicer filma v kinematografe niso puščali v več valovih, kot je bilo v navadi poprej, temveč v vseh ameriških kinih hkrati. Žrelo je zaradi teh dveh potez postal prvi polnovredni "blockbuster" v zgodovini in je bil zaradi tega tudi izjemno uspešen na blagajni. Presegel je rekord, ki ga je postavil Boter in ga je kasneje uspela preseči šele Lucasova Vojna zvezd (1977). Kot je zapisal Peter Biskind v knjigi Easy Riders, Raging Bulls: "Od takrat naprej so filmski studii iz vsakega filma hoteli narediti svoje Žrelo." Steven Spielberg je zaradi uspeha Žrela dobesedno čez noč postal eden najbolj zaželenih ameriških režiserjev. Od tu naprej je imel odprta vrata do visokih proračunov in je snemal hit za hitom: Bližnja srečanja tretje vrste (1977), Indiano Jonesa (1981), E.T.-ja (1982), da kasnejših Jurskega parka (1993) in Schindlerjevega seznama (1993) sploh ne omenjamo. To so bili filmi, ki niso zaznamovali samo komercialnega filma, temveč celotno svetovno pop kulturo.Od leta 1975 so filmi o morskih psih stalnica v svetovnih kinematografih. Žrelo je najprej dobilo tri uradna nadaljevanja, do danes pa smo videli celo plejado bolj ali manj resnih izpeljav, od Sharknada (2013), Nevarnosti iz globine (2016), Megalodona (2018) do letošnjih izvrstnih Nevarnih živali (2025). Film vzpodbudil sovraštvo do morskih psovVseeno pa je imelo Žrelo tudi nekaj negativnih posledic. Z vidika zgodovine filma je prav ta film danes viden kot tisti, ki je pokopal ambicije novega Hollywooda, da bi režiserji prevzeli vajeti filmske industrije v svoje roke. Žrelo predstavlja trenutek v zgodovini tega gibanja, ko so največji studii in njihove elite ponovno prevzele nadzor nad filmsko industrijo. Spielberg je morda danes res portretiran kot inovator, a v resnici je vedno predstavljal establišment.Nenazadnje pa je imela franšiza Žrelo tudi ogromen vpliv na percepcijo morskih psov med ljudmi po svetu. Od tedaj naprej je ta morski plenilec večinoma po krivici tarča negativnih stereotipov, ki imajo tudi konkretne posledice. Človek vsako leto ubije približno sto milijonov morskih psov. Koliko smrti se zgodi v obratni smeri? Uradna statistika pravi, da so morski psi človeku večinoma neškodljiva bitja, saj letno po celem svetu ubijejo od 60 do 70 ljudi. Za primerjavo: kokosi, ki padejo z drevesa, so krivi za enkrat več smrtnih žrtev, da drugih živali niti ne omenjamo. Krokodili so odgovorni za 1000, psi za 13.000, kače za 75.000, komarji pa za kar 780.000 smrti na leto. Kar pa seveda ne pomeni, da večina plavalk in plavalcev zaradi teh podatkov s kaj lažjim srcem zaplava v temnejše predele morja. Podoba krvoločnega morskega psa se je usedla globoko v podzavest zahodne civilizacije Načrtovanih 55 snemalnih dni se je razvleklo na 159, začetni proračun 3,5 milijona dolarjev pa je na koncu narasel na 10 milijonov Od takrat naprej so hoteli filmski studii iz vsakega filma narediti svoje Žrelo

zadnje objavljene

pogledi

mnenje

(POPULARNO) Petdeset let Žrela, ultimativne travme zahodne civilizacije

Preberite celoten članek

sponzorirana vsebina

povezani prispevki

izbrano

bonbon

kvadrati