(ANALIZA) Nikoli več Gaza, kaj se dogaja v zakulisju ZN?

"To, kar se dogaja v Gazi, ni vojna, temveč genocid. Izrael na različne načine uničuje Palestince v Gazi. Ustvarjanje nevzdržnih in nečloveških življenjskih razmer je najbolj zapleten in krut način. Ne imenujmo tega vojna. To je genocid. Namen uničiti je očiten in nedvoumen. In nedvoumna je tudi sokrivda ostalih držav."Francesca Albanese, posebna poročevalka Združenih narodov za Palestino, 5. november 2024"Izrael izvaja dejanja, ki jih Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida prepoveduje. Ta dejanja vključujejo uboje, povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb in namerno ustvarjanje življenjskih pogojev, katerih cilj je fizično uničenje Palestincev."Amnesty International, 5. december 2024"Človeštvo v Gazi odpoveduje, Ne moremo več gledati, kaj se dogaja. To presega vse sprejemljive, pravne, moralne in humanitarne standarde. Stopnja uničenja, stopnja trpljenja. Odpovedujemo."Mirjana Spoljaric Egger, predsednica Mednarodnega odbora Rdečega Križa, 7. junij 2025 V zadnjih tednih so vprašanja, povezana z genocidom v Gazi, dosegla kritično točko v slovenskem javnem prostoru. In to do te mere, da – sodeč po raziskavi Mediane za medijsko hišo Delo – zgolj 12,8 odstotka državljanov ne ve, če se strinja z izjavo predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, ki je dogajanje v Gazi označila za genocid. V zunanji politiki je pač tako, da je javno mnenje pomemben dejavnik za (ne)delovanje. In nič drugače ni s Slovenijo, saj je očitno, da je Slovenkam in Slovencem pomembno, da Slovenija na tem področju deluje in prispeva. Kar je v skladu s siceršnjimi strateškimi usmeritvami države, tako glede na zunanjepolitično strategijo in ustavo Republike Slovenije kot glede na obveznosti iz naslova mednarodnega prava (npr. Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida in načela odgovornosti zaščititi).Čeprav so ZDA vložile veto na zadnjo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov o Gazi, ki so jo pripravile Slovenija in druge nestalne članice, to slovenske zunanje politike ne sme demotivirati. Še več, na ravni Združenih narodov se dogaja zgodovinski premik na področju odgovornosti za preprečevanje zločinov proti človeštvu. In zato je pomembno v političnem smislu govoriti o genocidu – ker v zadnjih osemdesetih letih ni bilo na ravni mednarodne skupnosti preskoka, ki bi na podlagi Ustanovne listine Mednarodnega vojaškega sodišča v Nürnbergu in tako imenovanih nürnberških načel ustrezno kodificiral zločin proti človeštvu v ločeni mednarodni konvenciji. Če bi želeli politiki slediti terminom, ki imajo ustrezno kodifikacijo v mednarodnem pravu, imajo na razpolago naslednje izraze: vojni zločin, mučenje, prisilna izginotja, apartheid in genocid.Politika enačajevTo, kar je Hamas storil 7. oktobra 2023, je vojni zločin; na podlagi katerega je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za aretacijo za tri voditelje Hamasa. A odgovora oziroma nesorazmernih povračilnih ukrepov – če uporabim besede nekdanjega predsednika države – enostavno ne moremo označiti za vojni zločin. S tem bi zapopadli politiko enačajev med dejanjem Hamasa in dejanji izraelskega vojaškega in političnega vodstva. Pa politiko enačajev s po mednarodnem pravu nezakonitim načrtnim izraelskim naseljevanjem civilnega prebivalstva na okupiranih območjih. In dejstvom, da je bila Gaza od leta 2007 največji zapor na prostem, ki ga 9 od 10 Palestincev nikoli ni zapustilo. Pa ne zato, ker tega ne bi želeli – ampak, ker je bila pod blokado.Palestinsko vprašanje se ni začelo 7. oktobra 2023 in dogajanja v zadnjih dveh letih ne smemo – čeprav nekateri politiki ravno to počnejo – razumeti ahistorično, predvsem pa ne smemo zamenjevati simptomov, vzrokov in posledic. To zelo dobro razume 64 odstotkov državljanov. Tako kot zelo dobro razumejo, da ne gre opravičevati ravnanja Hamasa. Gre za zavržno dejanje, vredno vsakršne obsodbe. Tisti, ki so ta zločin zagrešili, morajo odgovarjati. A trenutno je sodnik in tožnik izraelsko politično in vojaško vodstvo. In za te vojne zločine so s smrtjo kaznovali več kot 17.000 otrok. Kaznovanih je bilo več kot 55.000 ljudi, od katerih je 80 odstotkov civilistov ter 70 odstotkov žensk in otrok. In novi val vojaških operacij ima tudi ustrezno strateško zaslombo – cilj je izpraznjenje Gaze, ki si jo Trump v prihodnosti predstavlja kot nekakšno letovišče. Trumpova rešitev dveh držav je rešitev ene države – grobišča bi tako postala temeljne plošče hotelov po njegovem okusu. Zato ta razmislek namenjam 23,2 odstotka ljudem, ki verjamejo, da se v Gazi ne dogaja genocid. Da jih opogumim, da bi premislili, če bi lahko dogajanja v Gazi imenovali vsaj zločin zoper človečnost. Četudi se zdi, da je mednarodno pravo in s tem sodelovanje držav na področju najhujših oblik kršitev povsem odpovedalo, pa nam genocid v Gazi odpira prostor za nov razmislek, refleksijo in nadaljevanje dela v mednarodni skupnosti.Zakaj je to pomembno?Ker Meddržavno sodišče nima pristojnosti odločati o zločinih zoper človečnost – v tem trenutku gre za individualno kazensko odgovornost, za katero je pristojno Mednarodno kazensko sodišče – je dogajanje, ki ga lahko spremljamo praktično vsako sekundo na svojih tablicah, telefonih in računalnikih, trenutno najbolj ustrezno imenovati genocid. Pa ne samo zato, da rečemo bobu bob. Ampak tudi zato, da ustvarjamo ustrezen pritisk na države v mednarodni skupnosti, da po osemdesetih letih zločin proti človečnosti dobi ustrezno kodifikacijo v obliki mednarodne konvencije. In s tem nadaljujemo delo, ki je bilo opravljeno v sklopu Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča. V Rimskem statutu je namreč opredeljen zločin proti človečnosti in je kot tak v pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča, skupaj z 'vertikalnimi' obveznostmi, ki jih imajo države članice Mednarodnega kazenskega sodišča do slednjega. Za to je Šesti odbor Generalne skupščine Združenih narodov, ki je pooblaščen za spodbujanje ”postopnega razvoja mednarodnega prava in njegove kodifikacije”, poskrbel 22. novembra 2024. Odbor je odločitev sprejel soglasno in sprejel resolucijo 79/122, s čimer je svetu v kontekstu ruske agresije na Ukrajino, dogajanja v Etiopiji, Sudanu, Mjanmaru in Gazi, poslal pomembno sporočilo: mednarodno kazensko pravo za huda kazniva dejanja se ne krči, temveč širi.Konec začetkaSprejetje dotične resolucije ni zanimivo samo zato, ker jo je podpiralo (kot sopodpisnice) sto držav, temveč predvsem zaradi Rusije. Slednja je že od samega začetka namreč sporočala, da resoluciji ni naklonjena. Zato sta Mehika in Gambija, ki sta predlog resolucije predložili, iskali načine, kako bi vendarle dosegli rusko soglasje. V proces je bila mimogrede močno vpeta tudi Palestina, ki je imela ves čas zelo aktivno vlogo v procesu priprave osnutka členov. Predsednik Šestega odbora je poslal tudi kompromisno besedilo Rusiji in nekaterim drugim delegacijam. A ga je Rusija dvakrat zavrnila – zato je bil sprejet sklep, da je prizadevanje za dosego kompromisa, ki bi ga podprli soglasno, propadlo. In s tem bi propadlo 20-letno obdobje, ko se je v Šestem odboru resolucije sprejemalo s soglasjem. Na dan sprejemanja resolucije, ko so se države že sprijaznile s tem, da bo resolucija sprejeta brez ruskega soglasja, pa se je Rusija vendarle odločila, da se bo distancirala od resolucije, a bo omogočila sprejetje s soglasjem. Je pa na račun tega dosegla zamik pri sklicu diplomatske konference, ki bo prvič zasedala januarja 2026. Sodeč po časovnici resolucije 79/122 bo Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločinov proti človečnosti nared za podpis in proces ratifikacije leta 2029. To bo terjalo strateško ravnanje in delovanje držav v obdobju do januarja 2026, ko še ni predvidenih uradnih dejavnosti – vključno s Slovenijo kot nestalno članico Varnostnega sveta. V tej fazi bo ključno jasno opredeliti obseg kaznivih dejanj zoper človečnost, med katerimi so denimo stradanje civilistov, spolni apartheid, prisilna nosečnost, uporaba jedrskega orožja, terorizem, izkoriščanje naravnih virov in zločini zoper domorodne skupnosti.Čeprav resolucija 79/112 označuje ”konec začetka” in bo marsikdo dejal, da bo Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina zoper človečnost v najboljšem primeru uporabna šele leta 2029, je treba poudariti, da bodo s tem dejansko zaokrožena tri najhujša mednarodna kazniva dejanja: genocid, vojni zločini in zločini proti človečnosti. Medtem ko genocid in vojne zločine urejajo Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida in Ženevske konvencije, za zločine zoper človečnost nimamo namenske pogodbe in zanje torej velja zgolj Rimski statut (Mednarodno kazensko sodišče). Pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča je omejena na države članice, zaradi česar je težko – če ne nemogoče – kaznovati storilce zločinov zoper človečnost v državah nečlanicah. Mednarodno kazensko sodišče obravnava zgolj individualno kazensko odgovornost, ne pa odgovornosti držav za nepreprečevanje zločinov proti človečnosti. Izrael ni ratificiral Rimskega statuta, kar pomeni, da ni država članica Mednarodnega kazenskega sodišča in kot država ni dolžen sodelovati v primeru morebitnih procesov pred sodiščem. Ko pa bo začela veljati Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina zoper človečnost, pa se Izrael – in vse druge države, ki bi izvajale najhujša mednarodna kazniva dejanja – ne bo mogel izogibati odgovornosti. Ker bo lahko tovrsten primer obravnavalo Meddržavno sodišče – kot v tem trenutku obravnava tožbo Južne Afrike zoper Izrael. Izrael se bo temu lahko izognil samo tedaj, če se bo odločil izstopiti iz Združenih narodov. In s tem izstopiti iz mednarodne skupnosti. V tej fazi bo ključno jasno opredeliti obseg kaznivih dejanj zoper človečnost, med katerimi so denimo stradanje civilistov, spolni apartheid, prisilna nosečnost, uporaba jedrskega orožja, terorizem, izkoriščanje naravnih virov in zločini zoper domorodne skupnosti

zadnje objavljene

pogledi

mnenje

(ANALIZA) Nikoli več Gaza, kaj se dogaja v zakulisju ZN?

Preberite celoten članek

sponzorirana vsebina

povezani prispevki

izbrano

bonbon

kvadrati