Vrtnarski nasveti Miše Pušenjak: Kako obvarovati zelenjavni vrt v ekstremno vročih dneh

Miša Pušenjak Miša Pušenjak
22.06.2025 06:35

Največ težav pri pridelavi vrtnin je predvsem zaradi nepravilnega, nepravočasnega namakanja in le redko zaradi visokih temperatur. Endivije in radiča ne sejemo prezgodaj, prav zdaj je zanju idealen čas.

Poslušaj
Nujno opravilo v poletni vročini
Miša Pušenjak

Letos smo po dolgem času spet imeli pravo pomlad, a so mnogi že tarnali, da je premrzlo. Naj vam povem, da je takšen postopen prehod za rastline najboljši in najlažji, pa še vas ni pretoplo vreme prezgodaj podilo na vrt. Ampak zdaj se je začelo pravo poletje. Enako kot mi tudi vrtnine vročine ne marajo. Ugodno se počutijo pri temperaturi okoli 25 °C, vse, kar je več, je vroče tudi zanje. Veliko lahko naredimo že s preventivo.

Na poletno vročino se rastline najbolje pripravijo tako, da v času, ki je še ugoden, razvijejo dovolj močan, velik koreninski sistem. To lahko naredijo samo, če je zemlja zanje ob sajenju dovolj topla (ali hladna). Poleti najbolje uspevajo plodovke. In obratno: kapusnice poleti nikoli ne bodo take, kot si jih želite. Sicer pa so tudi za nas in naše zdravje temperature najbolj pomembne pozno jeseni in pozimi. Zakaj potem na silo pridelovati cvetačo, brokoli pa tudi zelje v poletni vročini!? Velja pravilo, da se sadike presajajo najkasneje v začetku aprila, potem pa ponovno sredi poletja. Cvetačo in brokoli sejemo (za sadike) v sredini julija, pri čemer imamo sadike v rahli senci. Presajamo pa jih od začetka avgusta do sredine avgusta. Jeseni boste s pridelkom cvetače pa tudi brokolija vsi zadovoljni. Zelje je bolj zapleteno, saj imamo sorte, ki naredijo glave v 60 dneh po presajanju, do takih, ki potrebujejo za to celo 130 dni in več. Sicer pa sem ravno videla prvi kombajn na njivi, to pa je znak za setev zimskih kapusnic (za sadike), kot so vse tri oblike ohrovta pa tudi zelja za kisanje.

Namakanje je za kvaliteto vrtnin zelo pomembno.
Miša Pušenjak

Solata v senci visokega fižola

Poleg visokega fižola - ki zacveti šele, ko se dan za posamezno sorto ustrezno skrajša, v vročini pa mu cvetovi odpadajo, ker ni možna oploditev - sejemo še stročnice, ki pa v vročini uživajo. Za stročje posejemo še nekaj dolge vigne, za mlado in suho zrno pa limski fižol. Zdaj je za ti dve vrtnini že dokaj pozno, a zapomnimo si to za drugo leto. Visoki fižol bo veliko bolje uspeval, če bo sajen nekoliko kasneje, to je šele v sredini maja, za zgodnje stroke pa lahko nekje na toplem za sadike posejete nizki stročji fižol. Tudi solato poleti sadimo v senco visokega fižola, v tem primeru pa tudi paradižnika, paprike in tudi kumar. Prav tako odlično uspeva v senci sladke (in navadne) koruze.

Endivije in radiča ne sejemo prezgodaj, prav zdaj je zanju idealen čas. Res ne razumem, zakaj nekateri želijo za vsako ceno endivijo že sredi poletja. Dokler je vroče, predvsem pa so noči tople, je namreč endivija trda, gumijasta, skratka veliko manj prijetna kakor jeseni, ko so vsaj noči že zelo mrzle. Torej vsako rastlino sadimo in sejemo ob pravem času - če se boste tega navadili, boste s pridelkom bolj zadovoljni!

Tudi tako lahko namakamo plodovke.
Miša Pušenjak

Gnojenje

Kaj ima gnojenje opraviti z vročino? Rastline, ki imajo na razpolago preveč dušika, so veliko bolj občutljive za pomanjkanje vode. Njihove celice so velike in potrebujejo veliko vode. Zato je zmerno gnojenje z organskimi gnojili, o katerem zadnja leto veliko pišem in govorim, drugi pogoj, da bodo rastline lažje prenašale vročino. Sami veste, če jeste mastno in težko hrano za kosilo, vam je bolj vroče. No, tako se počutijo rastline, ko jih, tudi z zalivanjem s koprivami na primer, v bistvu gnojite z dušikom. Po drugi strani pa jim zelo pogosto manjka kalija.

Kalij je element, ki ima številne dobrodelne vplive na naše vrtnine. Sprva sem najbolj poudarjala, da ima vpliv na lastno odpornost rastlin na bolezni. A ni samo to. Kalij uravnava tudi način, kako rastlina razpolaga z vodo. Zato ga nikoli ne sme manjkati. Ker pa je v tleh pogosto preveč fosforja, saj je neracionalno gnojenje (tako, da bo malo bolje raslo, dodamo še peščico tega in onega) pogosto vzrok, da je sprejem kalija v tleh blokiran. Če vam paradižnik v vročini "ne zori", ostaja zelen pri peclju in se znotraj pojavljajo trdi, beli delci, je to znak, da vsem rastlinam manjka kalija. Takrat svetujem, da v naslednjem letu pri gnojenju najprej malo bolj razmislite in preverite, koliko je rastlinam sploh potrebno, dodate pa zraven po celem vrtu, posebno pa v rastlinjaku, kalij, a samo v obliki kalijevega sulfata. Če nimam analize, si upam reči, da naj bo tega največ 20 dag/m². Še enkrat poudarjam: koprive so dobre za rastline samo, ko so vremenske razmere ugodne. V vročinskem valu pa jih spravljajo v dodaten stres, ne glede na to, ali zalivamo z njimi ali škropimo po listih.

Šele zdaj smo pri namakanju

Žal je namakanje postalo nujen sestavni del pridelave vrtnin. Vrtnine so za pomanjkanje vode veliko bolj občutljive kot druge rastline, saj imajo plitek koreninski sistem, ki ne more priti do vode v večjih globinah zemlje - kakor trajne rastline. Najprej pa je treba ločiti dve veliki težavi, s katerima se srečujejo vrtnine. Čeprav sta pogosto povezani, pa vendarle nista isti.

(Pre)visoke temperature so za vrtnine zelo težka preizkušnja. Suša pa je težava, ki ni vedno povezana z vročino, saj je pri trajnicah, predvsem okrasnih rastlinah, pogosta celo pozimi. Tudi letos je bilo marca in v začetku aprila že zelo suho, zato je bilo, na primer česen, za dober razvoj nujno namakati. Res je poleti zemlja suha veliko prej, a nikoli ne pozabite, da je suho in za vrtnine škodljivo lahko tudi jeseni, pozimi in spomladi. Zato imajo vrtnine zaradi kratkotrajnih sušnih obdobij težave vsako leto. Tako je postalo nujno, da si vsi, ki si želite domače sveže zelenjave, pa naj bo le ta namenjena samooskrbi ali tržni pridelavi, čim prej uredite redno namakanje. Brez tega žal ni pridelave vrtnin. Največ težav pri pridelavi je torej predvsem zaradi nepravilnega namakanja, nepravočasnega namakanja in le redko zaradi visokih temperatur.

Namakamo redno in temeljito.
Miša Pušenjak

Ker je vreme postalo nepredvidljivo in so vročinski valovi stalnica, si na vrtu čim prej omislite namakanje tako, da boste samo odprli pipico ali celo elektroniki dali navodila, kdaj naj začne teči voda. Vedeti morate, da z zalivalkami nikakor ne zalijete dovolj. V manj kot minuti zemljo zalijete z desetimi litri vode. Ali veste, kolikšen naliv je to? S tem namreč zemljo uničujemo, jo zbijamo, vsa živa bitja, ki jih v njej potrebujemo, pa vsakodnevno spravljamo v stres. Poleg tega za rastline od teh desetih litrov vode z malo sreče ostaneta dva, vsa ostala voda odteče v globine. Trpi pa naše zdravje, saj redno nošenje vode ni ravno prijazno do naših kosti in sklepov.

Deževnica s strehe rastlinjaka
Miša Pušenjak

Najbolj primerno je kapljično namakanje, danes ga lahko kupimo v vsakem vrtnem centru. Tudi mikro razpršilci, torej namakanje od zgoraj po listih, je v suhem in vročem delu poletja povsem uporabno. Težava pa je zgodaj spomladi, predvsem pa jeseni, ko temperature padejo pod 30 °C, takrat omočen list lahko pomeni ugodne pogoje za razvoj bolezni. Če imamo kapljično namakanje, pri visokih dnevnih temperaturah namakamo vsak dan in vzdržujemo zemljo ves čas vlažno (ne mokro in ne suho). Recepta ne morem dati, najbolje je, da si vsak za svoj vrt, za svoj pretok vode najde svoj najboljši recept. Vsekakor bodo vsi ljubitelji narave poskrbeli tudi za zbiranje deževnice. Pitna voda je velikanska dobrina, a se tega v Sloveniji sploh ne zavedamo. Smo še ena redkih držav, ki večini prebivalstva omogočajo pitje vode iz podtalnice. Ta voda je preveč dragocena za namakanje, predvsem pa neprimerna za vrtnine. Zato naj bo investicija v zbiralnike vode izvedena istočasno kot namakalni sistem. Vodo lahko zbiramo z vseh strešnih površin. Da jo bomo še privarčevali, je - poleg kapljičnega sistema - moje toplo priporočilo zastiranje, prekrivanje tal.

Tudi lepa trata zahteva stalno namakanje.
Pixabay

Zastiranje tal

Zastiranje tal ima več pozitivnih vlog pri pridelovanju vrtnin. V suši ostajajo tla pod zastirkami hladna, rahla in vlažna. To pa so ugodni pogoji tako za korenine rastlin kot tudi za mikroorganizme v tleh. Rastline bodo tako lažje prenašale stresne razmere. Tudi izpiranje hranil, uničevanje strukture tal in pregrevanje tal se močno zmanjšajo. Zastiranje tal pomeni tudi varčevanje z vodo za namakanje. Morda danes to še nima posebnega pomena, za vaše otroke pa lahko pomeni tudi to, da bodo še vedno lahko pili naravno vodo. Dodatna dobra lastnost zastirk je, da je plevelov veliko manj. Vsaj manj nasilni pleveli ne morejo skozi temo, ki jo na tleh ustvarja taka zastirka.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.