S kuhalnico po svetu: Lika, ovinek na poti na morje

Zora Štok Zora Štok
22.06.2025 05:00

Ne le Plitvice, Tesla in Pag, tudi liške jedi vse bolj vabijo turiste v neokrnjeno, ponekod še prav divjo naravo.

Poslušaj
Krema iz fižola s kolerabo in rezinami dimljenega jelena kot uvod v liški meni
Zora Štok

Deset in en razlog, zakaj v Liki oziroma Liško-senjski županiji na poti proti morju zapustiti avtocesto, navaja tamkajšnja turistična zveza. In ko se nekoliko poglobimo v to, kar ponuja ta županija oziroma regija, vpeta med Velebit in Plješivico in po kateri se vijeta reka Gacka in ponikalnica Lika, najdaljša tovrstna reka v Evropi, se lahko zamislimo, zakaj neki hiteti proti morju. Kajti Lika je raj za tiste, ki si želijo miru, neokrnjene narave, dobre domače hrane. Gorata in hribovita, s trdo kraško zemljo a tudi z nekaj velikimi, rodovitnimi polji (Ličko in Krbasko polje) ponuja Lika tudi svojevrstne kulinarične užitke.

Bogastvo sestavin ni tolikšno kot v rodovitnih regijah, a so zato okusi toliko izrazitejši. Liška jagnjetina je čisto posebna, tako kot paška (tudi otok Pag sodi v Liško-senjsko županijo), njihov znameniti sir škripavac je vse bolj iskan (ime je dobil zato, ker je med uživanjem tega sira med zobmi slišno nekakšno škripanje), pa basa, mehki sveži beli sir. Lika se ponaša tudi z na evropski ravni zaščiteno znamko liškega krompirja. Ta je še posebno okusen, ko ga pripravijo na tradicionalni način - neolupljen, na pol prerezan krompir natrejo z grobo soljo in ga spečejo v pečici, ponudijo pa z domačim kislim mlekom. Preprosto, a tako zelo okusno in z vonjem po domačnosti. Znamenita je postrv iz reke Gacke, in tudi nekatere druge ribe prihajajo v to liško reko lovit ribiči z vseh koncev sveta.

Raj za ljubitelje neokrnjene narave

Tudi Slovenci so redni gostje, so na predstavitvi Liško-senjske županije povedali predstavniki Hrvaške turistične skupnosti - drugi smo po številu, takoj za Nemci. Kar niti ni presenetljivo, ker je vsa županija pravi raj za pohodnike, planince in kolesarje. Za vsakega se kaj najde, od nezahtevnih do zelo zahtevnih poti. In ob teh je tudi veliko možnosti zaužiti kaj dobrega, domačega, značilnega za tiste kraje.

Liška jagnjetina z morskim koprcem in mladim krompirjem je eden od razlogov, da je v Liki vredno zapustiti avtocesto in uživati v avtentičnih okusih.
Zora Štok
Juha iz kopriv s tarano, ocvrto testo z dimljeno postrvjo in baso
Zora Štok

Na predstavitvi v hotelu Plaza v Ljubljani je Dino Galvagno, eden najbolj prepoznavnih hrvaških kuharjev mlade generacije, predstavil tradicionalne liške jedi v sodobni preobleki. Juha iz kopriv s tarano (jušni vložek iz kislega testa, ki se nariba ali oblikuje v kroglice in posuši na zraku) je bila pospremljena s pravo liško kombinacijo, dimljeno postrvjo in baso, ovito v testo in ocvrto. Tudi fižol in koleraba sta pogosto na liških jedilnikih. V gozdovih je divjačina, zato so tu rezine soljenega jelenjega mesa na kremi iz belega fižola s kockami kolerabo in sušeno zeleno, so povzeli na predstavitvi liških polj in gozdov. Kuhar, ki se je iz prestižnih zagrebških restavracij umaknil v liške hribe, v kraj Dnopolje blizu Donjega Lapca, svojo ljubezen in predanost pokrajini kaže tudi z gastronomsko ponudbo na svojem posestvu.

Na predstavitvi v Ljubljani se je odločil za paško jagnjetino v družbi morskega koprca in mladega krompirja. Liškega krompirja na krožniku ni bilo, ker je pozne sorte in se pobira šele konec avgusta. A nič ne de. Jagnjetina je bila tako sočna, mehka in okusna, da je bil mladi krompir le spremljevalec, piko na i jagnjetini je dal morski koprc (motar po hrvaško). In za konec sladki krožnik. Lika sicer ni znana po sladicah, a to ne pomeni, da jih tam ni. Galvagno je ocvrtek z žganjem iz sliv (slivovka je prav tako ena od značilnosti Like) prelil z medom in ga položil na gozdne sadeže, za svežino pa dodal sladoled iz kislega mleka in žele iz borovih iglic. In že s tem kratkim menijem pokazal, kako iz na pogled skromnih sestavin na krožnik postaviti izjemne jedi. Gastronomija je torej tisti en razlog izmed prvih desetih, zaradi katerih se splača zaviti z avtoceste.

Tesla, Plitvice in mladi medvedi

Regija, o kateri tokrat govorimo, se je znašla tudi na svetovnem zemljevidu. Kako se tudi ne bi, ko pa je bil v vasi Smiljan rojen Nikola Tesla, eden najpomembnejših svetovnih izumiteljev. Druga svetovna znamenitost so Plitviška jezera, območje šestnajstih jezer in čudovitih slapov sredi nepreglednega zelenja in gozda. Plitviška jezera so uvrščena na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. To jezersko območje omogoča številne dejavnosti - kolesarjenje, pohodništvo, adrenalinska doživetja, kampiranje, poleg tega pa ponuja odlično liško hrano v številnih restavracijah. Ker niso daleč od avtoceste, jih poleti obišče izjemno veliko turistov, zato velja za tiste, ki jim iz Slovenije ni žal dveurne vožnje, naj Plitviška jezera obiščejo spomladi, ko se zelenje prebuja, ali v zgodnji jeseni, ko se gozdovi začno odevati v tople rjavorumene tone.

In še eno prednost ima Lika - do morja je le nekaj deset kilometrov. Ali do otoka Paga in Novalje, ki sodita v Liško-senjsko županijo, ali do Zadra, do katerega je od Udbine kot mesta čisto na jugu županije, le okoli 80 kilometrov. Regija torej, v kateri najdemo Velebit, izjemen gorski masiv, pa Plješivico proti meji z BiH, reke, Plitviška jezera, votline Grabovača, mline na Gacki, morje na dosegu roke. In zatočišče za mlade medvede v Kuterevu kot priložnost, da se dotaknemo teh puhastih zverinic.

Odklop in dobra hrana

V regiji se bohoti izjemna narava, ponekod še divja in nedotaknjena, skorajda mistična. Vsekakor potencial za vejo hrvaškega turizma, ki ni povsem vezana na obalo kot njegov glavni adut. In v povezavi z naravnimi danostmi se razvija tudi tamkajšnja kulinarika. Naravne sestavine, manj kot kilometer od gozda, njive ali čebelnjaka do kuhinje, mize in krožnika. V svetu, v katerem vladajo hektika in nenehno naprezanje in iskanje "več in bolje", je ta županija pravo mesto za odklop. Kraj za doživetja, ki bodo napolnila naše baterije, nam pobožala dušo in srce.

Tu so prijazni, topli ljudje, ki jih je izklesala kraška zemlja. Ki zdaj v naravnih danostih vidijo priložnost za napredek. Tudi s promocijo tistega, česar ni nikjer drugje. Tudi sira škripavca, ki smo ga že omenili. Morda bo kdo imel priložnost ogledati si, kako se cedi basa, kako se delajo uštipci, majhni ocvrtki nepravilnih oblik iz kvašenega testa, ki so še posebno dobri, če so narejeni z moko iz pšenice z liških polj in zmlete v mlinih na Gacki. In morda bo še kakšno polje več kmalu zasajeno z znamenitim liškim krompirjem.

Basa, znameniti liški mehki sveži sir
Hungry Bear
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.