(REPORTAŽA) Po Dravi v kajaku: Veslaj, nea jamraj!

"Kateri čoln boste imeli," je v hangarju za čolne pod Športnim parkom Ruše vprašal Jure Čuček, inštruktor za kajak in kanu iz društva PureSport, "samostojnega, dvojec, kanu?" "Kaj pa vem, samo nekajkrat sem veslala - na kratkih razdaljah. Bo šlo samostojno od Ruš do Limbuša?" Ja, bo, je zagotovil. In je šlo. Čuček je na suhem pokazal, kako je treba držati veslo, delati zavesljaje. Sicer pa je zelo pomagal smernik na čolnu, za stabilnost oziroma za držanje smeri vožnje. To, da smo se spustili s tokom Drave, namreč ni dovolj, da bi šlo kar samo od sebe proti cilju. Ker nam je veter pihal v prsi, je čoln neslo nazaj, ko nismo veslali. Nekaj moči, kondicije, je bilo torej treba, a je šlo brez težav.

Peto leto zapored je javni zavod Športni park Ruše v sodelovanju s partnerji prejšnjo soboto pripravil spust s čolni zDravantura do Limbuškega nabrežja oziroma Drava centra. Prva leta je bila gneča veliko večja, tokrat je bilo raznih plovil (kajaki, kanuji, supi) skupno enaindvajset, kar pa je po besedah Nelly Leva, predstavnice glavnega organizatorja, zelo lepo število in za organizacijo pravzaprav optimalno. Ne le, da morajo zagotoviti dovolj plovil, ob koncu je treba s cilja pri Drava centru vse tudi prepeljati nazaj, poskrbeti za varnost. Ampak organizacija teče kot dobro naoljen stroj. Plovila na prikolico manjšega tovornjaka, potniki v kombi ruških gasilcev. Udeleženci smo se strinjali, da je bilo super, a večino poti nazaj v kombiju molčali. V sončni pripeki nas je dve uri veslanja vendarle (prijetno) utrudilo.

Ko prideš enkrat ...

"Tisti, ki pridejo enkrat, se potem že veselijo, kdaj bo naslednje leto spet spust. Tudi zaradi darilc, ki jih dobijo ob plačilu prijavnine," je dodala Nelly Leva. Udeleženci smo za 25 evrov dobili majico z napisom Veslaj, nea jamraj!, priboljšek, ob tem pa še pijačo in hrano pred veslanjem in po njem. Po 14. uri se je dogajanje pri čolnarni nadaljevalo z glasbo, koncertom, animacijo za otroke Športnega junaka. Odpočiti se je bilo mogoče na ležalnikih, pa tudi veslati. Vročino je blažil prijeten veter.

Nasploh bi lahko tudi sicer še več ljudi izkoriščalo možnosti, ki jih ponuja Drava, izpostavlja Jure Čuček, ki tudi uči veslati. Športni park Ruše namreč tam, pri ruški čolnarni, že več let poleti omogoča brezplačna četrtkova veslanja, da se neizkušeni naučijo ali da se tisti, ki imajo kakšne zadržke, bojazni pred reko, veslanja lotijo ob izkušenih inštruktorjih. "Rad bi izpostavil, da v Dravi ni vrtincev. Kar vidimo, da morda malo zavrtinči vodo, je povsem običajen pojav, nikakor v tej naši reki vse od Dravograda do Ormoža in potem naprej ni takšnih vrtincev, da bi nas potegnilo noter. Mislim, da to izhaja iz preteklosti, ko je bilo veliko neplavalcev, zato je bilo nesrečnih primerov več. Danes, ko je poskrbljeno, da se vsi otroci v osnovni šoli naučijo plavati, za to ni bojazni," je povedal. Rad bi, da bi veslaški športi bolj zaživeli. "Možnosti za to imamo. Samo odločiti se je treba in odpraviti. Za tiste, ki si nabavijo svoj čoln, je tukaj tudi možnost najema prostora za hrambo, strošek je samo pet evrov na mesec. Pri čemer odpade težava s prevozom," je ponazoril. Tudi pri Drava centru na Limbuškem nabrežju izposojajo kajake in kanuje ter omogočajo hrambo lastniških plovil. Možnosti za tiste, ki bi jih veslanje zanimalo, torej so.

"Za veslanje bi morali najprej navdušiti odrasle, da bi ti to prenesli na otroke, in potem bi imeli naprej že lepo zasedbo," razmišlja Čuček, ki je doma na Ptuju. "Naše društvo ima tam pri gostilni Ribič možnost dostopa v reko. In res je super, čoln noter, eno uro sem in tja, sprostiš se in okrepiš. To mi pomaga kot trening, da sem ne nazadnje bolj miren, če grem potem veslat na kakšne bolj zahtevne, divje vode."

Veliko brezplačnega na voljo

Spust s čolni je bil v prvih letih nekakšen zaključek omenjenih četrtkovih brezplačnih veslanj. Pripravili so ga konec avgusta. A ker se tisti termin pokriva s festivalom Letni oder Ruše, so spust umestili na začetek poletja in dodali še dogajanje ob nabrežju. "To je naš Poletni dan športa, kakor v drugih delih leta, ko so naše aktivnosti brezplačne," je o celodnevnem dogajanju, ki je k dravskemu nabrežju popoldne pritegnilo družine z otroki, ki so uživali v animacijah, predvsem pa v milnih mehurčkih, dejala Nelly Leva. Da so te aktivnosti za udeležence brezplačne, jih poleg ruške občine sofinancira Fundacija za šport. Dodajmo, da bo četrtkovo (brezplačno) veslanje v Rušah še do konca junija in prvi četrtek v juliju, po treh tednih dopusta pa spet cel avgust.

Kako je bilo na vodi? Krasno. V lepem, sončnem vremenu drseti po vodi, na kateri je veter delal majhne valove, neznansko pomirja. In če je prevroče, odveslaš k robu, kjer se drevesa sklanjajo nad gladino, da si nekoliko v senci. Pri tem je treba biti pazljiv, kaj kmalu lahko namreč z veslom udariš ob tla oziroma mulj, kjer ne pričakuješ, da je tako plitvo. Ob reki je precej počivališč, raznih lesenih klopc ali celo improviziranih utic, ki so si jih postavili ribiči za svoj prostor za lovljenje rib.

Obenem se pri veslanju razmigamo, naredimo nekaj za telesno moč. "Tako lepo naravo, ki ponuja možnosti za (brezplačno) rekreacijo, imamo, pa je ne izkoristimo dovolj," je ugotavljal Marijan Leber ​iz Selnice ob Dravi, ki se je spusta udeležil drugo leto zapored. Strinjal se je, da je super, da se je tokrat odločil za samostojni čoln, lani je bil v kanuju, v katerega gre več oseb. "Ste že kaj utrujeni?" je med potjo vprašal inštruktor Čuček. "Ne, saj sem hodil v fitnes pozimi," je odvrnil Leber. Doma je čisto blizu Drave, pri Fali, kjer bi se sicer lahko spuščal v reko. "Toda tam se mi zdi preveč deroča, tukaj je krasno. Najbolj pomembno pa je druženje," je dodal.

Spusta so se tradicionalno udeležili tudi kajakaši Brodarskega društva Sidro Maribor, ki redno veslajo nekoliko nižje, na mariborskem delu, odpravijo se tudi na veslaško ekspedicijo v staro strugo Drave ali na Muro. Pravzaprav celo leto živijo z Dravo, je povedala Mira Mastinšek, vodja sekcije kajakašev pri tem društvu: "Naša reka je tukaj, čista, zdrava, vedno na voljo. Trudimo se, da jo sproti čistimo, ker je veliko smeti. To je naš način življenja." Tudi oni opažajo, da je vse več ljudi na vodi s supi kakor s kajaki. Supe je konec koncev veliko lažje transportirati. Poleg tega je za druga plovila treba urediti ustrezna vstopna in izstopna mesta. "Upamo in pričakujemo, da bo sčasoma tega več in da bodo tudi pri prenovi Lenta o tem še razmišljali," je dodala Mastinškova.